diplomsko delo
Haris Mustajbašić (Avtor), Andreja Kvas (Recenzent), Marija Milavec Kapun (Mentor), Monika Kavalir (Komentor)

Povzetek

Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;jezikovne ovire;zdravstveni delavci;ambulantna obravnava;tuji jeziki;študij v tujini;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [H. Mustajbašić]
UDK: 616-083
COBISS: 46022659 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 496
Št. prenosov: 127
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Language competences of healthcare professionals in the Student health centre of the University of Ljubljana
Sekundarni povzetek: Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;nursing care;language barriers;health professionals;outpatient treatment;foreign languages;study abroad;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 42 str., [10] str. pril.
ID: 12349054