magistrsko delo
Sara Gavran (Avtor), Ana Bojinović Fenko (Mentor)

Povzetek

This masterʼs thesis focuses on the accession process of Cyprus, Croatia, and Bosnia and Herzegovina (BiH) to the European Union (EU) to determine how the EUʼs formulation of enlargement policy, particularly the use of political conditionality, differed from the general approach towards non-post-conflict states. The first aim was to investigate how these states were addressed as post-conflict states to verify the predominance of either stabilization or integration goals in the EUʼs political conditionality. The second aim was to determine which enlargement policy instruments the EU used in the accession negotiations to overcome the requested conditionality. The results show that the EU changed its political conditionality to post-conflict states as it defined Croatia and BiH as post-conflict states and prioritized stability over integration goals, which was not the case for Cyprus. The EU also introduced new instruments adapted to Croatian and BiH post-conflict situation: i.e., multilateral post-conflict reconciliation and cooperation for regional stability, but their effect highly differs.

Ključne besede

European Union;enlargement policy;post-conflict states;Cyprus;Croatia;BiH;Politične razmere;Integracijski procesi;Zunanja politika;Magistrska dela;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik: [S. Gavran]
UDK: 327(043.2)
COBISS: 59072515 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 270
Št. prenosov: 66
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: ǂa ǂcomparison of the Republic of Cyprus and the Western Balkan States
Sekundarni povzetek: Magistrska naloga se osredotoča na pristopna pogajanja v Evropsko unijo (EU) s Ciprom, Hrvaško ter z Bosno in Hercegovino z namenom ugotavljanja razlik v pristopu k širitveni politiki EU do teh pokonfliktnih držav, predvsem na področju uporabe političnega pogojevanja. Prvi cilj je ugotoviti, na kakšen način so bile države prosilke določene kot pokonfliktne države, z namenom potrjevanja prevlade stabilizacijskih ali integracijskih ciljev v političnem pogojevanju EU. Drugi cilj je določiti, katere predpristopne instrumente je EU uporabljala v pogajanjih, da bi države izpolnile zahtevane pogoje. Raziskava pokaže, da je EU spremenila politične pogoje do pokonfliktnih držav, kot sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina, saj je njunem primeru dala prednost ciljem stabilnosti pred integracijo, kar za Ciper ni veljalo. EU je prav tako vpeljala nove instrumente, ki so prilagojeni hrvaškim in bosanskim pokonfliktnim razmeram, kot na primer večstransko pokonfliktno spravo ter sodelovanje za regijsko stabilnost, vendar se njihov učinek v teh državah močno razlikuje.
Sekundarne ključne besede: Evropska unija;širitvena politika;pokonfliktne države;Ciper;Hrvaška;Bosna in Hercegovina;Political conditions;Process of integration;Foreign policy;Master's theses;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani: 82 str.
ID: 12717720