Mihaela Koletnik (Avtor)

Povzetek

V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.

Ključne besede

slovenščina;dialektologija;panonska narečna skupina;prekmursko narečje;narečna poezija;ne zaključna dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
UDK: 811.163.6'282(497.411)
COBISS: 39309315 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 233
Št. prenosov: 84
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: This article sheds light on the dialectal character of Lainšček's lyric poems published in the collections Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) and Komi de ravnica bejla/Komu bo ravnica bela (2019), as well as on their versions in standard Slovene. Even though dialectal prose and poetry constitute only a marginal part of Lainšček's creative oeuvre, they are a convincing proof that texts written in dialect can possess a high degree of literary and aesthetic value.
Sekundarne ključne besede: Slovene language;dialectology;Pannonian dialectal group;Prekmurje dialect;dialectal poetry;Lainšček;Feri;1959-....;Slovenska poezija;Panonska narečna skupina;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 311-316
DOI: 10.4312/Obdobja.39.311-316
ID: 12863792