Vpliv prevladujočega neknjižnega govora na razvijanje sporazumevalne zmožnosti v knjižnem jeziku

Povzetek

Eden bistvenih pogojev za enakovredne možnosti šolanja je obvladovanje učnega jezika, ki v slovenskem prostoru ni katera koli različica slovenščine, temveč knjižni jezik. Kot kaže v članku predstavljena raziskava, prvotni govorci t. i. kultiviranih ali obrobnih neknjižnih govorov v šolo vstopajo z različno ravnjo obvladovanja učnega jezika, šola pa primanjkljajev, ki izhajajo iz domačega okolja, ne odpravlja dovolj učinkovito. To se kaže tako v vplivu prevladujoče zunajšolske različice slovenščine na oceno pri predmetu slovenščina kot v motiviranosti dijakov za učenje knjižnega jezika, ki bi jo lahko povečali predvsem z refleksijo o vlogi in pomenu tako knjižnega jezika kot neknjižnih govorov.

Ključne besede

slovenščina;knjižni jezik;jezikovna prožnost;kultivirani govori;obrobni govori;pouk slovenščine kot prvega jezika;učni jezik;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	811.163.6:37.091.3
COBISS:	37793283
Št. ogledov:	274
Št. prenosov:	73
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	For students' equal participation in the educational process, it is essential to acquire the language of instruction, which is not any variant of Slovene, but the standard language. Though the speakers of so-called cultivated or marginal non-standard sociolects start school with different levels of proficiency in the standard language, according to the research, the school does not reduce the deficits arising from the domestic background. This is reflected both in the influence of the predominant non-standard sociolect on the grade in the subject Slovene and in the motivation for learning the standard language, which could be increased by reflection on the role of the standard language and non-standard varieties.
Sekundarne ključne besede:	Slovene language;standard language;language flexibilit;cultivated sociolects;marginal sociolects;Slovene as L1 teaching;language of instruction;
Strani:	Str. 233-243
DOI:	10.4312/Obdobja.39.233-243
ID:	12863797