Povzetek
V prispevku so povzeta stališča univerzitetnih akterjev jezikovne politike, trenutno veljavna zakonodaja, ki ureja status jezika na visokošolskih ustanovah, in prizadevanja po internacionalizaciji slovenskega visokošolskega prostora. Ta se pogosto zdijo v popolnem nasprotju z zakonskimi in materialnimi možnostmi. Avtorica razmišlja, kako bi bilo mogoče ven darle najti kompromis in odpreti slovenski visokošolski prostor, kljub temu pa ne posegati v status slovenščine kot uradne ga in s tem tudi učnega jezika, določenega v Ustavi Republike Slovenije.
Ključne besede
slovenščina;sociolingvistika;jezikovna poltika;internacionalizacija;strategije jezikovne politike;visoko šolstvo;raba jezika;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2015 |
Tipologija: |
1.06 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
811.163.6'272: 378(497.4) |
COBISS: |
57909858
|
Št. ogledov: |
168 |
Št. prenosov: |
21 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The paper summarises the stances of those actively involved in university language policy, the currently valid legislation governing language in higher education institutions and current strivings to internationalise Slovene higher education, which often seem in complete contradiction with the actual legislative and material possibilities. Nevertheless, the author considers how a compromise might be found and Slovene higher education opened up, without encroaching on the status of Slovene as both the official language and the language of instruction, as determined by the Constitution of the Republic of Slovenia. |
Sekundarne ključne besede: |
Slovenian language;sociolinguistics;language policy;internationalisation;higer education;language use; |
Strani: |
Str. 11-17 |
ID: |
12972435 |