Raba Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo

diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost

Gašper Kopušar (Avtor), Vanja Ida Govednik (Mentor), Anže Mihelič (Komentor)

Povzetek

Likertova lestvica je ena najpogosteje uporabljenih (ali celo zlorabljenih) merskih instrumentov v družboslovnem raziskovanju. Raziskave, ki so se do sedaj osredotočale na Likertovo lestvico in poimenovanja besednih oznak vrednosti, so preučevale predvsem srednje vrednosti, vrednosti brez besednih oznak ter različno število stopenj lestvice. V literaturi pa po našem najboljšem vedenju nismo zasledili preučevanja besednih oznak skrajnih vrednosti. Glede na odsotnost empiričnih raziskav, ki bi ugotavljale, katere besedne oznake Likertove lestvice so v slovenščini najprimernejše kot skrajne vrednosti, smo v tem diplomskem delu izvedli eksperiment. Spletno okolje 1ka.si je naključno razvrstilo respondente v dve skupini, ki sta dobili dva enaka vprašalnika o varnosti pametnih telefonov, konstrukti pa so temeljili na varnostnomotivacijski teoriji. Vprašalnika sta se razlikovala le po besednih oznakah skrajnih vrednosti na Likertovi lestvici različni. Polovica respondentov je dobila vprašanja, na katera so odgovarjali z vrednostmi in njihovimi oznakami 1 - ˝močno se ne strinjam˝, 2 - ˝ne strinjam se˝, 3 - ˝sem nevtralen˝, 4 - ˝se strinjam˝ in 5 - ˝močno se strinjam˝. Druga polovica respondentov je odgovarjala z lestvico z vrednostmi 1 - ˝sploh se ne strinjam˝ in 5 - ˝popolnoma se strinjam˝. Ugotovili smo manjše razlike v aritmetičnih sredinah in variabilnosti konstruktov varnostnomotivacijske teorije med skupinama, a jih ni bilo mogoče posplošiti na celotno populacijo. Enako uporabni sta torej obe omenjeni ˝različici˝ Likertove lestvice v raziskavah, povezanih z informacijsko varnostjo. Prav tako smo ugotovili, da so zaznana ranljivost, zaznana resnost, učinkovitost ukrepanja in samoučinkovitost pozitivno povezani z namero za samozaščito v povezavi z uporabnikovim dojemanjem varnosti pametnega telefona.

Ključne besede

diplomske naloge;informacijska varnost;Likertova lestvica;varnostnomotivacijska teorija;pametni telefon;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[G. Kopušar]
UDK:	004.056(043.2)
COBISS:	69380355
Št. ogledov:	466
Št. prenosov:	116
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Use of the likert scale in information securuty research
Sekundarni povzetek:	The Likert scale is one of the most used (or even abused) measuring instruments in social science research. Research that has so far focused on the Likert scale and the naming of anchors has primarily examined mean values, values without word labels and the difference between different scale levels. In the literature, however, to the best of our knowledge, we have not found a study about words as extreme values. Given the absence of the empirical research on which phrases are most appropriate in Slovene language as extreme values in the Likert scale, in this research we used an experiment. Online environment 1ka.si randomly classified the respondents into two groups, which received two identical surveys on the smartphone security. Survey’s constructs were based on the protection motivation theory. The difference between both surveys were the phrases of outliners on the Likert scale. Half of the respondents were given questions to which they were answering with the values from 1 - “I strongly disagree”, 2 - “I disagree”, 3 - “I am neutral”, 4 - “I agree” to 5 - "I strongly agree". The other half of the respondents received a scale with values of 1 - "I do not agree at all" and 5 - "I completely agree". We found small differences in arithmetic means and variability of constructs of the protection motivation theory between both groups, but far too little to apply the results to the entire population. Both variants of the Likert scale are evenly appropriate to use in surveys related to the information security. We also discovered that perceived vulnerability, perceived severity, response efficacy and self-efficacy are positively connected with security intentions in conjunction with the user’s perception of smartphone security.
Sekundarne ključne besede:	Likert scale;information security;protection motivation theory;smart phone;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	VII, 35 str.
ID:	13107034