diplomsko delo
Zala Naglič (Avtor), Robert Sotler (Recenzent), Jožica Peterka-Novak (Mentor), Aljoša Lapanja (Komentor)

Povzetek

Uvod: Zadnjih nekaj let se samomorilno vedenje mladostnikov po vsem svetu nenehno povečuje. Samomor v obdobju adolescence predstavlja velik javnozdravstveni problem, glede na raziskave pa spada celo med drugi vodilni vzrok smrti oseb med 15. in 29. letom starosti. Mladostništvo velja za prehodno obdobje, v času katerega se odvijajo različne fizične in psihične spremembe, ki lahko predstavljajo vir psihične stiske. Gre za obdobje večje ranljivosti glede vsakodnevnih izzivov, kar lahko privede do impulzivnega in/ali nepredvidljivega vedenja, kot je samomor. Tako v odrasli dobi kot tudi v obdobju mladostništva se samomor kot končno dejanje samomorilnega vedenja ne pojavi kar na enkrat, brez razlogov ali opozorila. Podobno kot v drugih življenjskih obdobjih se tudi v obdobju adolescence več dejavnikov sešteva, povezuje in medsebojno ojačuje. Sovpliv dejavnikov pa povečuje možnost in nevarnost za izvršitev samomorilnega dejanja. Namen: Namen diplomskega dela je poudariti pomen zagotavljanja varnosti samomorilno ogroženega mladostnika v bolnišničnem okolju. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, ki je zajemala pregled tako domače kot tuje literature. Iskanje znanstvenih in strokovnih člankov je potekalo po tujih elektronskih podatkovnih bazah (Medline, PubMed, CINAHL), do katerih smo dostopali preko spletnega portala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Literatura v slovenskem jeziku je pridobljena z iskanjem po svetovnem spletu in preko bibliografskega sistema COBISS.SI. Rezultati: Pri pacientu v kriznem stanju mora biti intervencija časovno omejena, osredotočena na trenutni glavni problem, aktivna, ciljana in spremljana s podporo. Ključno vlogo ima vzpostavitev nevsiljivega odnosa med medicinsko sestro in samomorilno ogroženim pacientom. Delo medicinske sestre je tako usmerjeno v zmanjšanje občutkov osamljenosti, uvajanje v aktivnosti za izboljšanje samopodobe in nenehno opazovanje ter pravočasno preprečevanje morebitnega poslabšanja. Razprava in zaključek: Komunikacija in terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientom predstavljata osnovo za kakovostno zdravstveno nego s področja psihiatrije. Trden partnerski odnos, zgrajen na pristnosti, brezpogojnem spoštovanju in sposobnosti vživetja v pacienta, je vodilo do učinkovite terapevtske komunikacije. Ključ do uspešnega pogovora se skriva v zaupanju. Ta pacientu pomaga, da se odpre na besedni ravni, v katero lahko vplete tudi svoja čustva. Tako se vzpostavita medsebojni odnos ter varno in neogrožajoče okolje, kateremu sledijo identifikacija pacientovih potreb, postavitev negovalnih diagnoz, razjasnitev ciljev in pričakovanj ter usmerjanje pacienta k iskanju dobrih, socialno sprejemljivih rešitev.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;samomor;mladostnik;samomorilno vedenje;terapevtski odnos;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [Z. Naglič]
UDK: 616-083
COBISS: 69544451 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 481
Št. prenosov: 111
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Ensuring safety of a suicidal adolescent in hospital environment
Sekundarni povzetek: Introduction: Over the last few years, suicidal behaviour among adolescents has been rising all over the world and is a major public health problem. According to surveys, suicide is the second main cause of death among ages 15 and 29. Adolescence is considered a transitional period during which various physical and mental changes take place, which can be a source of psychological distress. Hypersensitivity to everyday problems may suddenly present as impulsive and/or unpredictable behaviour, such as suicide. Both in adulthood and in adolescence, suicide as the final act of suicidal behaviour does not happen out of the blue, without reason or warning. Throughout life many factors can add up, jam and work against each other and these combined effects or synergy increase the likelihood of suicidal act. Purpose: The diploma work was oriented to safeguarding high suicide risk teenagers in hospital surroundings. Methods: A descriptive method of work was used, which included a review of both domestic and foreign literature. For scientific and professional articles foreign electronic databases (such as Medline, PubMed, CINAHL) were accessed via the Digital Library of the University of Ljubljana web portal. Literature in the Slovene language was obtained by searching the World Wide Web and through the COBISS.SI bibliographic system. Results: Intervention for a patient in crisis must be time-limited, focused on the current main problem, proactive, targeted and monitored. It is crucial to establish an unobtrusive relationship between the nurse and the suicidal patient. The work of the nurse is thus aimed at reducing feelings of loneliness, introduction to activities to improve self-esteem, constant observation, and timely prevention of possible deterioration. Discussion and conclusion: Communication and therapeutic relationship between the nurse and the patient form the basis for quality nursing care in the field of psychiatry. A strong partnership, built on authenticity, unconditional respect and the ability to empathise with the patient, leads to effective therapeutic communication. The key to a successful communication lies in trust. This helps the patient to open up on a verbal level and find words for his or her emotions. Given this, in safe and non-threatening environment, one can identify the patient’s needs, establishes nursing diagnoses, clarify aims and expectations, and guide the patient towards good and socially acceptable behaviour.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;nursing care;suicide;adolescent;suicidal behaviour;therapeutic relationship;health care;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 28 str.
ID: 13112562