Transhumanistična distopija ali posthumanistična utopija?

Analiza miselnega eksperimenta Rokov Bazilisk

Gaja Lavrenčič (Avtor), Natalija Majsova (Mentor)

Povzetek

Družbene spremembe, ki so pogojene z družbenim napredkom, odpirajo nove alternativne premisleke o odnosih med človekom, naravo in tehnologijo. Humanistično hierarhično-antropocentrična miselna drža je s prihodom hitro razvijajoče tehnologije postala zastarela miselna praksa. Postčloveštvo je torej stanje, ko je človek zaradi vseprisotnosti tehnologije primoran redefinirati realnost. Transhumanizem kot nadaljevanje humanistično antropocentrične težnje tehnologijo dojema kot sredstvo za poglabljanje lastne superiornosti. Posthumanizem pa z izstopom iz ustaljenih dialektičnih praks mišljenja tehnologijo sprejme kot kreativni potencial za kolektivni spoj, ki gradi afirmativne zaupljive odnose. Slednji miselni perspektivi lahko preučujemo kot dve možni utopiji sodobnega duha časa, saj prek kritičnega nezadovoljstva s sedanjostjo ponujata svojevrstne spekulativne vizije o prihodnosti. V diplomskem delu to tezo preverjam s študija primera, transhumanistični miselni eksperiment Rokov Bazilisk, ki predstavlja empiričen primer sodobne utopije 21. stoletja. Osrednji cilj je pokazati, da je transhumanistična vizija o inherenteno distopičnem antagonizmu med tehnologijo (umetno inteligenco) in človekom produkt nezaupljivega dialektičnega miselnega zastavka, ki je lahko odpravljen z alternativnimi posthumanističnimi vizijami afirmativnega zaupanja.

Ključne besede

transhumanizem;posthumanizem;Rokov Bazilisk;utopija;distopija;Diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	[G. Lavrenčič]
UDK:	316.7:004.8(043.2)
COBISS:	79922691
Št. ogledov:	263
Št. prenosov:	47
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Transhumanist Dystopia or Posthumanist Utopia?: Analysis of Roko's Basilisk Thought Experiment
Sekundarni povzetek:	Social change conditioned by social progress opens up new alternative considerations about the relationship between man, nature and technology. With the emergence of rapidly evolving technology, the humanistic hierarchical-anthropocentric mindset has become an outdated thought practice. Posthumanity is therefore a state in which a human has to redefine reality due to the revenues of technology and perceive transhumanism as a continuation of the humanistic anthropocentric tendency, where the technology is used as a means of deepening ultimate superiority. Posthumanism, on the other hand, by departing from established dialectical practices of thought, accepts technology as a creative potential for a collective assemblage that builds alternative and affirmative trusting relationships. The latter perspectives can be examined as two possible utopias of modern times, as through critical dissatisfaction with the present they offer peculiar speculative visions of the future. The case study, the transhumanistic thought experiment Roko' Basilisk, presents an empirical example of the modern utopia of the 21st century. The central goal is to show that the transhumanist vision of an inherently dystopian antagonism between technology (artificial intelligence) and the human is a product of a distrustful dialectical mindset that can be corrected by alternative posthumanist visions of affirmative trust.
Sekundarne ključne besede:	transhumanism;posthumanism;Roko's Basilisk;utopia;dystopia;Filozofija kulture;Philosophy of culture;Umetna inteligenca;Artificial intelligence;Utopije;Utopias;Graduate theses;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede
Strani:	47 str.
ID:	13349304