magistrsko delo
Urška Doles (Avtor), Jerneja Pavlin (Mentor)

Povzetek

Magistrsko delo obravnava vprašanja pri pouku naravoslovja in tehnike (NIT) kot pogosto in pomembno dejavnost učiteljev, s katero se preverja znanje in morebitno prisotnost napačnega razumevanja učne snovi, podkrepi razlago nove učne vsebine ter preverja in spodbuja učni transfer že obstoječega znanja na novo učno snov. Iz že opravljenih raziskav pri različnih predmetih je razvidno, da učitelji dnevno zastavijo več sto vprašanj, ki pa se nanašajo predvsem na nižje taksonomske ravni, medtem ko višjih ne zaobjamejo v tolikšni meri oz. jih v razmeroma manjši. Ker na področju naravoslovnih vsebin pri pouku NIT v 4. in 5. razredu osnovne šole v Sloveniji še ni bilo natančneje raziskano, kakšna vprašanja učitelji uporabljajo pri pouku, kakšno strategijo uporabljajo in na katerih zahtevnostnih ravneh zastavljajo največ vprašanj, smo se odločili, da omenjeno področje podrobneje raziščemo in ob tem podamo opis stanja. V magistrskem delu smo s prepletanjem kvantitativnega in kvalitativnega metodološkega pristopa in triangulacijo poskušali ob Bloomovi revidirani lestvici identificirati ravni prevladujočih vprašanj pri opazovanih učiteljih pri poučevanju NIT. Natančneje, na kakšni taksonomski ravni učitelji večinoma zastavljajo vprašanja učencem pri poučevanju NIT, pogostost posamezne ravni vprašanj in kako se učitelji na pouk pripravijo – načrtovanje vprašanj, namen/vloga in odnos do zastavljanja vprašanj, ozaveščenost ter način strategije postavljanja vprašanj. Podatke smo pridobili s strukturiranim opazovanjem 2 učnih ur NIT pri 9 učiteljih, analizo učnih priprav, strukturiranim intervjujem in anketnim vprašalnikom. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji v 4. in 5. razredu osnovne šole pri pouku NIT večinoma zastavljajo vprašanja na nižjih taksonomskih ravneh. Glede priprave na pouk NIT smo ugotovili, da učitelji vprašanja v učne priprave zapisujejo, toda na nižjih zahtevnostnih ravneh. Učitelji se na samo uporabo vprašanj pred poukom ne pripravljajo posebej ali na kakšen drugačen način kot z zapisom v učno pripravo, temveč vprašanja oblikujejo tekom ure. Osnovno strategijo zastavljanja vprašanj imajo učitelji sicer dokaj dobro razvito, toda ugotovili smo neskladje med oceno učiteljev in dejanskim stanjem v razredu. In sicer učitelji ocenjujejo, da večinoma uporabljajo vprašanja odprtega tipa, toda podatki, pridobljeni z opazovanji, so pokazali ravno nasprotno. Učitelji vprašanja večinoma naslavljajo na celoten razred; redko na posameznika ali manjšo skupino. Učitelji pritrjujejo, da imajo vprašanja pri NIT drugačno vlogo kot pri drugih predmetih in menijo, da se je strategije zastavljanja vprašanj mogoče (dodatno) naučiti.

Ključne besede

postavljanje vprašanj;načrtovanje zastavljanja vprašanj;revidirana Bloomova taksonomija vprašanj;učiteljeva vprašanja;učne priprave;4. in 5. razred;naravoslovje in tehnika;osnovna šola;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [U. Doles]
UDK: 37.016:51(043.2)
COBISS: 80253187 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1985
Št. prenosov: 166
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Analysis of the teachers' questions in science and technology lessons in the fourth and fifth grades
Sekundarni povzetek: This thesis is concerned with posing questions as common and important activity of teachers, by which knowledge and any potential of misunderstanding of the subject matter is checked. It strengthens the explanation of new subject matter, examines and encourages transfer of learning of already acquired knowledge to new subject matter during Science and Technology classes. The studies found that teachers pose several hundred questions every day, but the types of questions are primarily on the lower levels of Bloom’s taxonomy, while those on the higher levels are somewhat neglected. Since in Slovenia there hasn’t been any detailed studies concerning what questions teachers pose, what strategy they use and on what level they pose the most questions at Science and Technology classes in 4th and 5th grade of primary school, we have decided to make a further investigation into the said area and make an analysis of state. In this thesis, we attempted to identify the predominant types of questions used by the 4th and 5th grade primary school teachers during Science and Technology classes, and classify them according to a revised Bloom’s taxonomy, using quantitative and qualitative research methodology and methodological triangulation. We specifically identified the frequency of usage for each level of questions and researched the teacher’s approaches to lesson planning – preparing the questions, their role and purpose, their attitude towards questioning, their awareness and their strategy for posing questions. We gathered the data by structured observation of 9 teachers, two classroom lessons for each, by analysing lesson plans, through a structured interview and through a survey. The results of research showed that during Science and Technology classes 4th and 5th grade teachers mostly pose questions of lower taxonomy levels. Concerning the lesson planning to Science and Technology classes we have discovered that teachers do plan the questions in advance, however at a lower level. Teachers do not prepare questions in advance other than writing them down in the lesson plan, instead they usually think of them during lesson. Primary strategy of posing questions by the teachers is developed well enough, however we have found an inconsistency between the assessment of teachers and the actual situation in the classroom, viz. teachers asses that they mostly use questions of open type but the data gathered by observations show otherwise. Teachers usually pose questions to the whole class and rarely to individuals or smaller groups. Teachers agree that questions at Science and Technology classes play a different role than at the other subjects and think it possible to (further) acquire the strategy of posing questions.
Sekundarne ključne besede: science education;question;naravoslovna vzgoja in izobraževanje;vprašanje;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Strani: X, 123 str.
ID: 13500541