Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovo

Gal Fidej (Avtor), Dušan Roženbergar (Avtor), Matteo Cerioni (Avtor), Thomas Andrew Nagel (Avtor), Jurij Diaci (Avtor), Gal Fidej (Fotograf), Jurij Diaci (Fotograf)

Povzetek

V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.

Ključne besede

naravno pomlajevanje;naravna obnova;obnova po ujmah;obnova gozdov;vetrolomi;gojenje gozdov;gozdnogojitvene smernice;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	1.04 - Strokovni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK:	63023:63042
COBISS:	82394371
ISSN:	0017-2723
Št. ogledov:	1
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Regeneration development on selected sites after 2008 and 2017 windthrow events and silvicultural guidelines for restoration
Sekundarni povzetek:	In this paper, we analysed and compared regeneration after the 2008 and 2017 windthrow events. We found that the densities of natural regeneration between and within research sites were very diverse due to different ecological conditions during and after disturbance. Initial densities after three (windthrow 2017) or four years after the disturbance ranged from about 2,100 to 23,000 individuals per ha. Concerning species composition, spruce and beech were dominant among the late-successional species, while there was a considerable representation of pioneer and light-demanding species, such as willow, rowan, and birch, which made an important contribution to early successional forest recovery. The results of the research are supplemented with silvicultural guidelines for forest restoration. During post-disturbance salvage logging, attention is needed not to damage the existing advanced regeneration, which plays a major role in forest restoration. Natural regeneration should predominate, while artificial regeneration should be used on sites where we expect little or no natural regeneration. When using artificial restoration, following examples from abroad, silver fir and oak should be used more often. Weedings should be focused and not superficially employed over the entire artificially restored area, as it removes natural regeneration. Planting performance assessment must be introduced in the restoration system.
Sekundarne ključne besede:	natural regeneration;natural restoration;forest restoration;silviculture;windthrows;silvicultural guidelines;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 329-337
Letnik:	ǂLetn. ǂ79
Zvezek:	ǂšt. ǂ9
Čas izdaje:	2021
ID:	13600456