magistrsko delo
Povzetek
Vsi ljudje se srečujejo z izbiro in odločevalskimi situacijami. Te se razlikujejo po svoji kompleksnosti in implikacijah. Pri preprostih, vsakdanjih odločitvah se lahko zanesemo na hevristično presojo. Nasprotno, v kompleksnejših ali negotovih situacijah, hevristična presoja vodi do pristranskosti, ki imajo lahko negativne dolgoročne posledice. Vedenjski ekonomisti so z uporabo psiholoških spoznanj o omejenih kognitivnih sposobnostih poskušali najti rešitve za pristranskosti. Arhitektura izbire in dreganje sta načina za usmerjanje ljudi k dolgoročno boljšim rešitvam. Ljudje so močno vpeti v družbene dinamike in se ne odločajo v vakuumu. Teorija iger obravnava odločanje v strateških situacijah, ko so odločitve vpletenih soodvisne. Modeli teorije iger naj bi racionalne igralce usmerili k zase najboljšim rezultatom. Vendar igre družbene dileme in vedenjski eksperimenti nakazujejo, da se ljudje v strateških situacijah ne ravnajo po principih teorije iger, kar jih včasih privede do dolgoročno boljših rešitev. S pregledom literature in obstoječih raziskav odločanja, raziskujem, ali obstajajo za posameznike in družbo bolj optimalne odločitve, ter kako jih doseči.
Ključne besede
teorija iger;vedenjska ekonomija;Magistrska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
Založnik: |
[A. Markežič Pogačar] |
UDK: |
159.98(043.2) |
COBISS: |
81389059
|
Št. ogledov: |
175 |
Št. prenosov: |
25 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Long-term orientation in game theory |
Sekundarni povzetek: |
All people face choices and decision-making situations. These differ in their complexity and implications. With simple, everyday choices we can rely on heuristic judgement. Conversely, in more complex or uncertain situations, heuristic judgement leads to biases that can bear negative long-term consequences. Behavioral economists provide solutions to biases by applying psychological insights on limited cognitive abilities. Choice architecture and nudging represent ways to guide people towards better solutions in the long run. People are deeply embedded in social dynamics and do not make decisions in a vacuum. Game theory addresses decision-making in strategic situations where the decisions of those involved are interdependent. Game theoretic models should guide rational agents toward the best outcomes for themselves. However, social dilemma games and behavioral experiments suggest that people do not always follow game theory principles in strategic situations, leading them to better solutions in the long run. Through a review of the literature and extant research on decision-making, I explore whether there are more optimal decisions for individuals and society, and how to achieve them. |
Sekundarne ključne besede: |
game theory;behavioral economics;Teorija iger;Game theory;Izbira (psihologija);Choice (Psychology);Odločanje;Decision making;Master's theses; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede |
Strani: |
55 str. |
ID: |
13641366 |