Polona Palma (Avtor), Katja Vidic (Avtor), Renata Vauhnik (Avtor)

Povzetek

Zapoznela mišična bolečina je pogosta posledica izvajanja telesne vadbe, ki je nismo vajeni, ali bolj intenzivne vadbe, zlasti ob ekscentrični aktivnosti mišic. Začutimo jo od 12 do 24 ur po telesni dejavnosti, njeni simptomi pa lahko variirajo od blage razdraženosti do hude bolečine s spremljajočo občutljivostjo, otekanjem in togostjo mišic. Za zmanjšanje simptomov zapoznele mišične bolečine se uporabljajo tudi tehnike raztezanja, s katerimi začasno ali trajno povečamo raztegljivost mehkih tkiv in tako dosežemo večjo prožnost in obseg gibljivosti. Namen pregleda je bil ugotoviti vpliv različnih tehnik raztezanja na zapoznelo mišično bolečino. Metode: Iskanje randomiziranih kontroliranih raziskav je potekalo v podatkovni zbirki PubMed. Rezultati: V pregled je bilo vključenih šest raziskav, v katerih so preučevali vpliv statičnega oziroma dinamičnega raztezanja na zapoznelo mišično bolečino, izzvano z vadbo. Izsledki treh raziskav so pokazali zmanjšanje zapoznele mišične bolečine, pri drugih treh raziskavah pa niso zaznali učinkov raztezanja na zapoznelo mišično bolečino, saj se je ta povečala. Zaključki: Izsledki raziskav so zelo heterogeni, zato jasnih in objektivnih zaključkov o učinkovitosti raztezanja ni mogoče podati. To nakazuje potrebo po dodatnih raziskavah o vplivu raztezanja na zapoznelo mišično bolečino.

Ključne besede

tehnike raztezanja;ekscentrična vadba;zapolznela mišina bolečina;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
UDK: 615.8
COBISS: 70778115 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1318-2102
Št. ogledov: 151
Št. prenosov: 16
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂeffect of streching on delayed onset muscle soreness
Sekundarni povzetek: Delayed-onset muscle soreness is frequent after unaccustomed exercise or high-intensity exercise, particularly if it involves eccentric muscle contractions. Delayed-onset muscle soreness develops approximately 12 to 24 hours after physical activity, causing symptoms that can range from mild irritation to severe pain, and can be accompanied by tenderness, swelling, and muscle stiffness. Stretching is often used to reduce the symptoms and refers to any therapeutic manoeuvre that temporarily or permanently increases the extensibility of soft tissue structures and thus achieves greater flexibility and range of motion. The purpose of this review was to determine the effect of different stretching techniques on delayed-onset muscle soreness. Methods: The literature was searched in the PubMed database. Results: Six studies investigating the effect of static or dynamic stretching on exercise induced delayed muscle soreness were included in the literature review. Three studies reported a decrease in delayed-onset muscle soreness, whereas other three studies did not report the effect on delayed-onset muscle soreness, since the pain increased. Conclusions: Clear and objective conclusions about the methods' effectiveness cannot be given due to very heterogeneous results from the reviewed studies. Further research is needed to determine the effect of stretching on delayed-onset muscle soreness.
Sekundarne ključne besede: stretching techniques;eccentric exercise;muscle soreness;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 53-60
Letnik: ǂLetn. ǂ29
Zvezek: ǂšt. ǂ1
Čas izdaje: 2021
ID: 14229721