Sekundarni povzetek: |
Naravne motnje in naraščajoči vplivi človeka vedno močneje vplivajo na rečne ekosisteme in njihove življenjske združbe. Ribje vrste so dober pokazatelj stanja reke in eden od elementov za oceno ekološkega stanja po okvirni vodni direktivi (Direktiva 2000/60/ES). Reka Mirna, eden večjih desnih pritokov rekeSave, je dober primer antropogenega vpliva na ekosisteme tekoče vode. Vrstno strukturo ribje združbe smo analizirali na izbranih osmih vzorčnih mestih na dolžini 28 km reke. Z meritvami fizikalnih, kemijskih in hidromorfoloških parametrov smo ugotavljali abiotske razmere in analizirali vplive merjenih parametrov na prisotno združbo rib. Ugotovili smo, da je ACTA BIOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA 2012 Vol. 55, [t. 2: 39-48 40 Acta Biologica Slovenica, 55 (2), 2012 reka Mirna obremenjena z organskimi snovmi in fizično spremenjena z regulacijami, kanaliziranjem struge in utrjevanjem brežin. Ribe smo vzorčili z elektroagregatom, določili vrstno pestrost, biomaso osebkov in njihovo velikost. Evidentirali smo 29 vrst rib iz sedmih družin (26 avtohtonihin 3 alohtone vrste) in eno vrsto donavskega potočnega piškurja (Eudontomyzon vladykovi). Le dve vrsti, Cottus gobio in Telestes souffia, sta bili zastopani na vseh osmih vzorčnih mestih. Največje število osebkov na 100 m2 je bilo na vzorčnem mestu za naseljem (890), z največjo ocenjeno biomaso na100 m2 (5697 g), kar je posledica dotoka očiščenih vod iz čistilne naprave naselja in večje število nevretenčarjev, ki so pomemben vir hrane. Najmanjše število osebkov na 100 m2 (86) in najmanjšo biomaso rib na 100 m2 (457 g) smo ugotovili na izvirnem delu struge. Najpogostejši vzroki za takšno stanje so nizka temperatura, manj hrane in hiter, turbulenten tok. Potrdili smo, da spremembe abiotskih dejavnikov, ki jih sprožijo antropogene aktivnosti, signifikantno vplivajo na vrstno strukturo ribje združbe. |