diplomsko delo - visokošolski strokovni študij
Primož Grudnik (Avtor), Jurij Diaci (Mentor)

Povzetek

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je vse od svojega začetka onesnaževala bližnjo in daljno okolico Šaleške doline z različnimi zračnimi onesnažili. V tem času so drevesa v gozdovih slabše priraščala v debelino in slabše je bilo njihovo pomlajevanje. Leta 1995 in leta 2000 sta bili na blokih 4 in 5 zgrajeni odžvepljevalni napravi, zaradi česar so se emisije SO2 zmanjšale na 10% vrednosti v letu 1991, medtem ko se emisije ostalih plinov (NOx, CO2) niso bistveno spremenile. Namen naloge je bil oceniti vpliv zmanjšane emisije SO2 na stanje gozdov na vplivnem območju TEŠ, po isti metodologiji, ki je bila uporabljena leta 1987. Izmere so bile opravljene na 16 ploskvah, ki ležijo na nadmorski višini od 310 do 1130 metrov in kjer so drevesa leta 1987 kazala večinoma 2. in 3. razred poškodovanosti. Matična podlaga na ploskvah sta tonalit in tuf, ki tvorita bolj kisla rastišča. Rezultati so pokazali, da se je po izgradnji čistilnih naprav na TEŠ stanje inicialne faze izboljšalo v primerjavi s predhodnim merjenjem. Spremembe so ugodno vplivale tudi na pomlajevanje listavcev, predvsem bukve in kostanja, ki sta zaželeni drevesni vrsti. Prav tako se je izboljšala splošna vitalnost dreves, ki jo dokazujejo gibanja debelinskega prirastka ter primerjava s priraščanjem dreves na primerljivih rastiščih na Pohorju in Kaštnem vrhu. Nadaljnja usmeritev gojenjagozdov na tem območju bi morala temeljiti na skupinsko postopnem gospodarjenju z gozdom (SPG). Na ta način bi se tvorila jedra, ki bi se nato zrobnimi sečnjami širila ter omogočala rast in razvoj inicialnega sloja.

Ključne besede

razvoj;sestoji;vplivno območje;termoelektrarna Šoštanj;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Plešivec
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [P. Grudnik]
UDK: 630*18:630*23+630*52(497.4 Šoštanj)(043.2)=163.6
COBISS: 2379686 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1067
Št. prenosov: 195
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Forest stand development in the area of influence of Šoštanj thermal power plant
Sekundarni povzetek: The forests in the Šalek Valley started to decline after decades of air pollution from the Šoštanj Power Plant (ŠTPP). During this times trees in the forest showed smaller diameter growth and regeneration. The extremely high SO2emissions were reduced by the installation of desulphurisation devices at Unit 4 (1995) and at Unit 5 (2000), but emissions of NOx and CO2 were almost unchanged. In 2004 SO2 emission was reduced to 10% of that in 1991. The main aim of this research was to assess the influence of the reduction of SO2 on condition of forests in the area of influence of ŠTPP, following the same methodology, which was used in the year 1987. Measurements were implemented on16 plots, which lay at the altitude from 310 to 1130 meters and where trees showed 2. and 3. damage class. Geological substratum on panels are tonalite and tuff. They form more acidic soils. Results showed that condition of initial phase was improved after the installation of desulphurisation devices on ŠTPP. Changes had also positive influence on regeneration of deciduous trees, especially beech and chestnut tree, which are very welcome species. General vitality of trees was also improved, what was indicated from last decade diameter growth and from comparison with diameter growth of trees from similar sites from Pohorje and Kaštni vrh. Further orientation of silviculturein this area should be based on irregular shelterwood. Already formed regeneration cones should be extended to enable growth and development of seedlings and saplings.
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani: VIII, 52 str.
ID: 1447411