diplomsko delo - univerzitetni študij
Domen Gajšek (Avtor), Robert Brus (Mentor)

Povzetek

Navadni brinjekaz je eden glavnih parazitov na brinih in drugih vrstah iz družine cipresovk. V Sloveniji do sedaj ni bilo še nobenih raziskav o njegovi razširjenosti. Cilji raziskave so bili: ugotoviti razširjenost navadnega brinjekaza v Sloveniji; ugotoviti, katere vrste so njegovi gostitelji; oceniti stopnjo okuženosti gostiteljev in morebitno škodo; ter oceniti potrebo po morebitnem zatiranju. V letu 2011 je bilo popisanih 11 ploskev, od tega so bile na 6 ploskvah prisotne okužbe z navadnim brinjekazom. Vsem gostiteljem naposamezni ploskvi so bile določene GPS koordinate, nadmorska višina, drevesna vrsta (rdečeplodni ali navadni brin), vitalnost, višina ter razred okuženosti z brinjekazom. Kot izhodišče pri ocenjevanju razreda okuženosti je bila uporabljena Hawksworthova metoda šestih razredov (DMR). Za potrebe naše raziskave je bila ta metoda prilagojena in ocena okuženosti razširjena na 12 razredov. Dimenzije grmičkov brinjekaza so bile presenetljivo velike; pogosto so bili večji od 25 cm, največji je meril celo nekaj manj kot 40 cm. Delež okuženosti gostiteljev na ploskvah se je gibal med 29,17 % in 82,93 %. Delež okuženih rdečeplodnih brinov je znašal 76,56 %, pri navadnem brinu pa 54,90 %.Pri navadnem brinu je bilo večkrat mogoče opaziti drugačen vzorec okuženosti kot pri rdečeplodnem. Najdene okužbe so bile velikokrat lokalizirane, kar pomeni, da je bil na posameznem navadnem brinu le po en grmiček navadnega brinjekaza in to večinoma na deblu, največkrat v srednji tretjini krošnje, redkeje pa na vejah. Od skupno 56 okuženih osebkov navadnega brina je bilo takih osebkov 12, od tega 7 z okužbo v srednji tretjini debla. Zatiranje verjetno pri nas zaenkrat še ni potrebno.

Ključne besede

naravoslovne učne poti;Poučna okoljska pot Blata-Mlake;participacija;interpretacija narave;participativno načrtovanje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Ljubljana
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [D. Gajšek]
UDK: 630*44(043.2)=163.6
COBISS: 3293606 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1203
Št. prenosov: 317
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Juniper Dwarf mistletoe (Arceuthobium oxycedri (DC.) M. Bieb.) in Slovenia
Sekundarni povzetek: Juniper dwarf mistletoe is one of the major parasites on junipers and other species in the Cupressaceae family. To date, there has been no research conducted on its distribution in Slovenia. Project goals were: to determine its distribution in Slovenia; to determine which species are its hosts; assess the degree of infection and the potential damage to the hosts; and assess the need for potential control. In 2011, 11 plots were inventoried, of which 6 were infected with juniper dwarf mistletoe. All hosts on a given plot were determined their GPS coordinates, altitude, species (Prickly Juniper or Common Juniper), vigor, and the level of infection due to juniper dwarf mistletoe. As a basis in assessing the rate of infection the Hawksworth six-class dwarf mistletoe rating system (DMR) was used. For purposes of our research, we adapted this system and extended it to 12 classes. The dimensions of juniper dwarf mistletoe were surprisingly large, we often encountered speciments greater than 25 cm, the largest measuring even up to slightly less than 40 cm. The proportion of infected hosts per plot ranged between 29,17 % and 82,93 %. The proportion of infected Prickly Juniper specimens was 76,56 %, while this percentage was 54,90 % for Common Juniper. We often observed a different pattern of infection on Common Juniper than on Prickly Juniper. Infections on Common Juniper were more localized, in many cases there was only one single infection present, mostly on the trunk in the middle third of the crown, less often on the branches. Out of a total 56 infected Common Junipers, 12 were such, of which 7 with an infection in the middle third of the trunk. So far, its control in our country is probably not yet necessary.
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani: VII, 56 f.
Ključne besede (UDK): applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;agriculture and related sciences and techniques;forestry;farming;wildlife exploitation;kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije;forestry;gozdarstvo;forest injuries and protection;poškodbe in varstvo gozdov;
ID: 1447690
Priporočena dela:
, diplomsko delo - univerzitetni študij
, diplomsko delo - visokošolski strokovni študij
, diplomsko delo - univerzitetni študij