domestic help workers and legal solutions
Irena Selišnik (Avtor)

Povzetek

Domestic service has become a subject of many legislative interventions, nevertheless domestic work still remains elusive from state policy. At first, domestic workers have been frequently singled out from enjoying rights and protective legislation. However, even if domestic workers were given formal recognition of rights, regulations generally arrived later than for many other workers and didn’t influence on real empowerment of domestic workers. This durable question of their “problematic position” regarding rights and entitlements can be found in “sectoral disadvantage” which is the direct consequence of the past historical categorization, where legal situation of domestic workers is rooted.

Ključne besede

domestic help workers;legislation;history;Carniola;paternalistic order;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 94:64(497.4)"18/19"
COBISS: 91968259 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1318-0185
Št. ogledov: 113
Št. prenosov: 18
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Izkušnje iz preteklosti
Sekundarni povzetek: Plačano domače delo je bilo predmet mnogih zakonodajnih intervencij, ki naj bi vzpostavile, kar se le da poštene delovne pogoje. Toda navkljub temu je ureditev plačanega gospodinjskega dela ostala zmuzljiva in je državne politike nikoli niso v celoti zaobjele. V tem procesu so bile hišne pomočnice preobražene v gospodinjske delavke. Sprva so bile tako izvzete iz delovnih pravic in zaščitne zakonodaje, v kasnejših obdobjih pa so delavske pravice vedno bolj zahtevale tudi same, tako kot formalno ureditev svojega statusa, ki je skoraj vedno prišla kasneje kot v drugih poklicih. Aktualna delovna zakonodaja za gospodinjske delavke pa navkljub vsem intervencijam ni omogočila njihovega opolnomočenja. Zakonodaja se je osredotočala na zaposlovalca in na delavke ter v nekaterih primerih na neformalno ekonomijo, kljub vsemu pa je ostajalo vprašanje »problematičnega statusa gospodinjskih delavk« nerešeno. Problem je izhajal tudi iz specifičnosti sektorja in pomanjkljivosti v njem, ki je posledica zgodovinskega procesa in minulih zgodovinskih kategorij, v katerih je zakoreninjen pravni položaj gospodinjskih delavk. Zgodovinske izvore zapostavljenosti lahko zasledimo v različnih pravnih ureditvah položaja za različne skupine delavcev in delitvi na javno in zasebno, ki za seboj potegne neenakosti v moči, saj je ravno v sferi gospodinjstva zakoreninjena dihotomija na javno/zasebno (družino). Hkrati pa je položaj gospodinjske delavke povezan s socialno stratifikacijo in ekonomskim položajem na trgu delovne sile. Odvisen položaj zaposlenega se lahko namreč tudi spremeni s pomanjkanjem delovne sile in obratno, veliko število potencialnih delavcev in delavk lahko še poslabša delovne pogoje. Avtorica predlaga, da naj se zakonodajni ukrepi za ureditev plačanega gospodinjskega dela osredotočijo na slednje sektorske pomanjkljivosti.
Sekundarne ključne besede: gospodinjske delavke;zakonodaja;zgodovina;Kranjska;paternalizem;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Komentar vira: TITOLO: Esperienze del passato: lavoratrici domestiche e soluzioni legislative / SINTESI: Sebbene il lavoro domestico retribuito è stato oggetto di molti interventi legislativi per rendere le condizioni di lavoro il più possibile eque, la regolamentazione è rimasta sfuggente e non è mai stata pienamente adottata dalle politiche statali. Inizialmente, le lavoratrici domestiche erano prive di diritti del lavoro e di una legislazione di protezione. Nei periodi successivi è stato loro concesso un riconoscimento formale dei diritti, ma le normative erano generalmente tardive rispetto a molti altri lavoratori e non hanno influenzato il reale potenziamento delle lavoratrici domestiche. La questione persistente della loro «posizione problematica» riguardo ai diritti deriva dallo «svantaggio settoriale» che è la diretta conseguenza della passata categorizzazione storica nella quale è radicato lo status giuridico delle lavoratrici domestiche. / PAROLE CHIAVE: lavoratrici domestiche, legislazione, storia, Carniola, paternalismo
Strani: str. 947-964
Letnik: ǂLetn. ǂ29
Zvezek: ǂšt. ǂ4
Čas izdaje: 2021
DOI: 10.19233/AH.2021.37
ID: 14657162
Priporočena dela:
, domestic help workers and legal solutions
, doktorska disertacija
, mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung
, diplomsko delo
, diplomsko delo