meddržavna primerjalna analiza
Povzetek
Študija v primerjalni in longitudinalni perspektivi ugotavlja, kako so s svojim življenjem zadovoljni Slovenci. Ob tem je preučen odnos med dvema pokazateljema materialnega blagostanja (dohodek gospodinjstva, BDP per capita) ter subjektivnim občutkom zadovoljstva ljudi s svojim življenjem. Rezultati so pokazali: da je Slovenija po stopnji zadovoljstva blizu ekonomsko najrazvitejšim državam sveta in da se njeno prebivalstvo počuti bistveno bolj zadovoljno kot prebivalstvo drugih posttranzicijskih držav, ki so se do leta 2007 pridružile EU; da so tudi v Sloveniji, tako kot drugod po svetu, najbolj zadovoljni tisti, ki živijo v gospodinjstvih z višjimi dohodki. Statistično značilna korelacija med dohodkom gospodinjstva in zadovoljstvom je bila namreč ugotovljena v 58 izmed 61 obravnavanih držav. Najšibkejša korelacija med zadovoljstvom in dohodkom gospodinjstva je bila ugotovljena v ekonomsko najrazvitejših državah, najmočnejša pa v ekonomsko manj razvitih ter posttranzicijskih državah. Rezultati so tudi pokazali, da je standardni odklon zadovoljstva najmanjši v ekonomsko najbolj razvitih državah, največji pa v ekonomsko najmanj razvitih. Longitudinalna analiza (1992-2005) je sicer pokazala dvig povprečnega zadovoljstva v Sloveniji, ki pa je bil statistično značilen le v obdobju 1995-1999.
Ključne besede
zadovoljstvo;Slovenija;ekonomska razvitost;človekov razvoj;mednarodne primerjave;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2008 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani |
UDK: |
316.42(497.4) |
COBISS: |
16164616
|
ISSN: |
0040-3598 |
Matična publikacija: |
Teorija in praksa
|
Št. ogledov: |
1596 |
Št. prenosov: |
94 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
To what extent are Slovenians satisfied wih their lives? |
Sekundarni povzetek: |
The aim of the study was to assess empirically the satisfaction with one's own life in Slovenia. In this framework, the relationships between two indicators of material well-being (self-reported household income, GDP per capita) and subjective well-being (SWB) were analyzed. Results indicated relatively high levels of SWB in Slovenia, especially when Slovenia was compared to nine other post communist countries, which entered the EU by the year 2007; that the people who reported higher levels of their household income tended to report higher levels of SWB - a pattern that was discernable not only Slovenia, but also elsewhere. Results namely indicated that statistically significant correlation between SWB and self-reported household income existed in 58 countries out of 61 countries analyzed. The weakest link between the two variables was observed in economically most developed countries, which also showed the lowest standard deviations from the mean. Longitudinal analysis (1992-2005) indicated rise in mean levels of SWB in Slovenia, however the rise was statistically significant only in the 1995-1999 period. |
Sekundarne ključne besede: |
well-being;Slovenia;economic development;human development;international comparisons; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 383-407 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ45 |
Zvezek: |
ǂšt. ǂ3/4 |
Čas izdaje: |
maj-avg. 2008 |
Ključne besede (UDK): |
social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;social processes;social dynamics;družbeni procesi;družbena dinamika; |
ID: |
1467047 |