Očrt slovenske diplomacije ali diplomacije Slovencev

Povzetek

Članek obravnava zgodovino slovenske diplomacije, ki pa po avtorjevem mnenju ne sme biti omejena zgolj na obstoj samostojne slovenske nacionalne države. Ob številnih uglednih osebnostih v notranji politiki lahko na Slovence naletimo tudi v diplomatskih službah habsburške monarhije ter kraljeve in komunistične Jugoslavije. Med diplomati slovenskega rodu, ki so služili pod habsburškimi cesarji, je treba omeniti Sigismunda Herbersteina, Alojza Dobravca viteza Saldapenno, Antona viteza Lavrina, Josefa barona Schwegla in Alojza Pogačarja. V obdobju kraljeve Jugoslavije je Izidor Cankar kot poslanik služboval v Argentini, Kanadi in Grčiji. Med obema vojnama so trije Slovenci - Ivan Hribar, Albert Kramer in Bogumil Vošnjak - služili kot poslaniki v Pragi, nekdanji predsednik deželne vlade za Slovenijo Leonid Pitamic pa je postal celo poslanik v Washingtonu. Ivan Perne je bil šef oddelka za Društvo narodov na zunanjem ministrstvu, v sami administraciji Društva narodov pa se je najvišje zavihtel Vladimir Miselj, ki je delal v sekretariatu. Po drugi svetovni vojni je imel vodilni slovenski komunist Edvard Kardelj ob Josipu Brozu Titu celo ključno vlogo v zunanji politiki socialistične Jugoslavije. V sedemdesetih letih je začelo število Slovencev v jugoslovanski diplomaciji upadati, še zlasti na nižjih diplomatskih ravneh. Ob razpadanju jugoslovanske države je večina slovenskih diplomatov podprla prizadevanja slovenskega političnega vodstva za osamosvojitev in se tudi aktivno vključila v boj za mednarodno priznanje.

Ključne besede

politična zgodovina;Diplomacija;Diplomati;Zgodovina;Slovenija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	ZRC-SAZU - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
UDK:	94:341.7(497.4)
COBISS:	30487645
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	492
Št. prenosov:	138
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂAn ǂoutline of Slovenian diplomacy or the diplomacy of Slovenians
Sekundarni povzetek:	The article deals with the history of Slovenian diplomacy, which - according to the author - should not be confined to the existence of an independent Slovenian nation-state only. In addition to many prominent personalities in internal politics, Slovenians could also be found in the diplomatic services of the Habsburg Monarchy as well as the monarchic and socialist Yugoslavia. Among diplomats of Slovenian origin serving under Habsburg Emperors, the following should be mentioned: Alojz Dobravec, Chevalier de Saldapenna, Anton Lavrin, Baron Josef Schwegel, and Alojz Pogačar. During the Yugoslav Kingdom, Izidor Cankar served as an Envoy to Argentina, Canada and Greece. Between the two world wars, three Slovenians served as Envoys to Prague: Ivan Hribar, Albert Kramer and Bogumil Vošnjak. The former Prime Minister of the Provincial Government for Slovenia, Leonid Pitamic, even became an Envoy to Washington. Several Slovenians could also be found within the League of Nations. Ivan Perne was head of the League of Nations Division at the Ministry of Foreign Affairs. As for those working in the administration of the League of Nations, the highest position was taken by Vladimir Miselj, who worked in the Secretariat. After the Second World War, the leading Slovenian communist Edvard Kardelj even played - apart from Josip Broz Tito - a key role in the foreign policy of Socialist Yugoslavia. In the 1970s, the number of Slovenians in Yugoslav diplomacy began to fall, especially at the lower diplomatic levels. During the break-up of the Yugoslav state, the majority of Slovenian diplomats supported the efforts of Slovenia's political leadership to achieve independence and take an active part in struggling for international recognition.
Sekundarne ključne besede:	Diplomacy;Diplomats;History;Slovenia;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 646-667, 814
Letnik:	ǂLetn. ǂ48
Zvezek:	ǂšt. ǂ3
Čas izdaje:	maj-jun. 2011
Ključne besede (UDK):	geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;general history;splošna zgodovina;social sciences;družbene vede;law;jurisprudence;pravo;pravoznanstvo;international law;mednarodno pravo;diplomatic law;laws of diplomacy;
ID:	1470781