international relations in Italy in the 1990s
Povzetek
V Evropi obstaja država, kjer se konstruktivizem ni nikoli ukoreninil: Italija. Čeprav je bil konstruktivizem v številnih pojavnih oblikah najpopularnejši teoretski pristop v kontinentalni Evropi, je ostal italijanski polotok začuda imun proti tej 'epidemiji'. Rezultati so še zanimivejši, če si podrobneje ogledamo italijansko literaturo o mednarodnih odnosih, kjer odkrijemo določeno pristranskost do klasičnih in multidisciplinarnih filozofsko umeščenih teorij. Kakšna je torej realnost italijanskih mednarodnih odnosov kot družbene vede? Avtorja članka proučujeta značilnosti italijanske znanstvene literature o mednarodnih odnosih v primerjavi s širšo skupnostjo proučevalcev mednarodnih odnosov ter opozarjata na domače strukturne in kulturne razlage teh značilnosti. Trdita, da obstaja pristranskost do klasikov ob hkratnem nezadovoljstvu z anglosaksonskim racionalističnim obratom iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dokazujeta, da je mogoče določeno izločenost iz mednarodnih znanstvenih razprav in srečanj neposredno strukturno pojasniti z majhnim številom italijanskih proučevalcev, medtem ko je treba globlje strukturne vzroke iskati v organizaciji italijanskega akademskega sveta in prevladujoči akademski kulturi. Trdita tudi, da je relativna šibkost te družbene vede v Italiji prepletena z državno zgodovino in njenim kulturnim razvojem.
Ključne besede
Politične vede;Politične teorije;Politologi;Strokovna literatura;Publikacije;Mednarodni odnosi;Konstruktivizem;Italija;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2002 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
327"1990-1999"(450) |
COBISS: |
21348189
|
ISSN: |
1408-6980 |
Št. ogledov: |
59 |
Št. prenosov: |
1 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Nekonstruktivistično področje |
Sekundarni povzetek: |
There is a country in Europe where Constructivism has never taken roots: Italy. Although Constructivism in its various forms has been the most popular theoretical approach on the continent, the Italian peninsula remained surprisingly immune to this "epidemic". These results are even more interesting if we take a closer look at the Italian International Relations (IR) literature only to discover a certain predilection for the classics and for multidisciplinary philosophically-embedded theory. What is the reality of Italian IR, then? In this article the characteristics of Italian IR productionin relation to the broader IR community are investigated and domestic structural and cultural explanations for those (such) features are provided. The authors claim that there is a predilection for the classics and certain dissatisfaction with the Anglo-Saxon rationalistic turn in the 1980s. They argue that certain separateness with respect to participation in international debates and gatherings has an immediate structural explanation (the small number of scholars) but also deeper structural causes in the organisation of the academic system and the dominant academic culture. They also claim that the relative weakness of the discipline in Italy is intertwined with the history and cultural evolution of the country. |
Sekundarne ključne besede: |
Political science;Political theories;Political scientists;Professional literature;Publications;International relations;Constructivism;Italy; |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 114-142, 217, 219 |
Letnik: |
ǂVol. ǂ5 |
Zvezek: |
ǂno. ǂ2 |
Čas izdaje: |
Jun. 2002 |
ID: |
14890039 |