process, issues and challenges for EU canditate-countries
Povzetek
This article draws lessons from the level of development and governance systems of innovation policy in the thirteen European Union (EU) candidate countries concerned. In particular, the article addresses the question of whether the design and implementation of an innovation policy can only take place in mature market economies or whether innovation policy can be designed and implemented in the context of imperfect national innovation systems. It is argued that a variety of innovation policy governance models co-exist in the EU. Diversity is observed with regard to ministry- or agency-led policies, the degree of responsibility at regional level, and the strength of inter-ministerial co-ordination mechanisms. The authors conclude that there is no one-fits-all system of innovation governance. The degree of maturity in policy in the candidate countries is uneven, with Estonia, Hungary and Turkey appearing as the leading countries. Though with a number of caveats, the paper offers a positive response to the question if the candidate countries can learn from innovation policy developments in the EU. The main challenge for a successful benchmarking exercise in the innovation policy is to develop policy learning capabilities in the candidate countries.
Ključne besede
European union;political systems;learning;Članstvo;Inovacije;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2002 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
UDK: |
32:061.1EU |
COBISS: |
21804637
|
ISSN: |
1408-6980 |
Št. ogledov: |
82 |
Št. prenosov: |
0 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Učenje inovacijske politike v tržnem okolju |
Sekundarni povzetek: |
Članek se opira na izkušnje dosedanjega razvoja inovacijske politike in njenega izvajanja v trinajstih kandidatkah za članstvo v Evropski uniji (EU). Še posebej se posveča vprašanju, ali je oblikovanje in izvajanje inovacijske politike mogoče samo v zrelih, tržno usmerjenih gospodarstvih, ali pa je takšno politiko mogoče oblikovati in izvajati tudi v nepopolnih inovacijskih sistemih. Avtorja trdita, da v EU soobstaja vrsta različnih modelov upravljanja inovacijskih politik. Razlike je mogoče opaziti glede vodenja tovrstnih politik (ministrstvo ali posamezna agencija), stopnje odgovornosti na regionalni ravni in moči koordinativnih mehanizmov med ministrstvi. Na podlagi raziskanega sklepata, da ni univerzalnega modela upravljanja pri inovacijah. Tudi stopnja zrelosti politik držav kandidatk na tem področju je različna, pri čemer so največji napredek dosegle Estonija, Madžarska in Turčija. Kljub vsemu pa avtorja menita, da je mogoče z optimizmom odgovoriti na vprašanje, ali se države kandidatke lahko učijo iz izkušenj EU, če bodo le razvile politiko, ki bo takšno učenje tudi omogočila. |
Sekundarne ključne besede: |
Evropska unija;politični sistemi;učenje;Membership;Innovations; |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 357-379, 482, 485 |
Letnik: |
ǂVol. ǂ5 |
Zvezek: |
ǂno. ǂ4 |
Čas izdaje: |
Dec. 2002 |
ID: |
14890058 |