How five Slovenian women poets tear apart frames to find their speech

Povzetek

Cenzura se v slovenski poeziji še vedno pojavlja na različne načine in v različnih oblikah. Prispevek obravnava dela petih kritičnih ženskih glasov v slovenski poeziji: Maje Vidmar, Mete Kušar, Miriam Drev, Barbare Korun in Alenke Jovanovski, pri čemer se osredini na način, kako razdirajo okvire, da bi videle, kaj je v srcu – kot pravi Alenka Jovanovski v pesmi Razdreti okvire –, ko ponujajo svoja razkritja kot obliko duhovnega odpora proti resničnosti, ki bi jih sicer lahko utišala.

Ključne besede

Slovenian literature;Slovenian poetry;contemporary Slovenian women poets;censorship;feminist literature;political poetry;Vidmar;Maja;1963-;Kušar;Meta;1952-;Drev;Miriam;1957-;Korun;Barbara;Jovanovski;Alenka;1974-;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6-1.09"19"
COBISS:	89212675
Št. ogledov:	102
Št. prenosov:	27
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni povzetek:	Censorship continues to exist in many ways and forms in Slovenian poetry. This paper will look at some of the work of five critical female voices in Slovenian poetry: Maja Vidmar, Meta Kušar, Miriam Drev, Barbara Korun, and Alenka Jovanovski, focusing on the way they, in Jovanovski’s words »tear apart frames […] to behold [the] heart« offering their revelations as a form of spiritual resistance against the realities which might otherwise silence them.
Sekundarne ključne besede:	slovenska književnost;slovenska poezija;sodobne slovenske pesnice;cenzura;feministična literatura;politična poezija;
Strani:	Str. 101-109
DOI:	10.4312/Obdobja.40.101-109
ID:	15023682