diplomsko delo
Amadeja Miševski (Avtor), Špela Mihevc (Recenzent), Zorana Sicherl (Mentor)

Povzetek

Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših nevroloških bolezni po celem svetu. Glavni vzrok za nastanek omenjene bolezni je povezan z biološkim staranjem prebivalstva. Število obolelih se vsako leto stopnjuje, vzroki za nastanek možganske kapi pa so številni in odvisni od posameznika. Rehabilitacija po možganski kapi je dolgotrajna. Potrebne so številne življenjske prilagoditve, vključevanje družinskih članov, zdravstvenega osebja kot tudi delovne terapije, ki nujne prilagoditve smiselno umestijo v potek rehabilitacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati prilagoditve okupacij odraslih oseb po preboleli možganski kapi. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 odraslih oseb po preboleli možganski kapi, od katere je minilo eno leto ali več, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje. Rezultati: Iz kvalitativne vsebinske analize je možno povzeti 6 kategorij, ki so jih sodelujoči izpostavili, in sicer: težave po preboleli možganski kapi, omejitve pri izvajanju okupacij, spremenjen nabor okupacij, prilagoditve okupacij, odziv na spremenjeno izvajanje okupacij ter vloga delovne terapije. Izšlo je tudi 16 podkategorij. Ugotovili smo, da se sodelujoči še vedno spopadajo z različnimi omejitvami pri izvedbi okupacij. V večji meri si aktivnosti prilagodijo sami s svojevrstnimi strategijami bodisi s pripomočki ali brez. Pri sodelujočih so v akutni fazi po preboleli možganski kapi prevladovala negativna čustva, po enem letu od nastanka možganske kapi pa primarno pozitivna čustva. Sodelujočim je v veliko pomoč bilo Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki izvaja aktivnosti na športnem, kreativnem in strokovnem področju. Delovno terapevtske obravnave z namenom rehabilitacije je bilo deležnih pet od osmih udeležencev in je pomembno prispevala k njihovemu napredku prilagoditev okupacij. Razprava in zaključek: Omejitve, s katerimi se osebe po preboleli možganski kapi srečujejo, vplivajo na kakovost življenja in posledično na izvajanje okupacij. Preboleli si svoje življenjsko okolje prilagodijo na sebi zadovoljujoč način. Kljub temu bi bilo ustrezno osebe, ki niso prejemale delovne terapije, ustrezno seznaniti z zdravljenjem, postopki in prilagoditvami življenjskega okolja ter s tem povezanimi okupacijami.

Ključne besede

diplomska dela;delovna terapija;omejitve dnevnih aktivnosti;cerebrovaskularni inzult;kvalitativna raziskava;odrasli;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [A. Miševski]
UDK: 615.851
COBISS: 108656131 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 220
Št. prenosov: 87
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Adapting occupations for patients following a stroke
Sekundarni povzetek: Introduction: Cerebrovascular insult, known as stroke, is one of the most common cases of neurological disease worldwide. Number of stroke patients grows steadily each year, mainly due to the process of ageing. Rehabilitation after a stroke is long-lasting. Adjustments of everyday life are needed, including engagement of family members, health professionals, as well as occupational therapies, which place the necessary adjustments in the course of treatment. Purpose: The main purpose of this work was to investigate the adjustments in occupational performance of people after stroke. Methods: In the research we used a qualitative method. The process comprised of a semi-structured research interview which included 8 post-stroke adults one year or more post stroke. Results: From this work, we defined 6 categories that have been indicated by the participants. These include: difficulties after stroke, occupational limitations, changed set of occupations, occupation adjustments, patient response to carrying out occupations and the role of occupational therapy. In addition, 16 subcategories were formed. Even though all participants of this study still struggle with various occupational limitations, findings from our study suggest that people after stroke, using various tools and equipment, self-adapt to different occupations in order to cope with everyday life situations. During acute phase after stroke, participants observed overwhelming negative emotions. After a year, positive emotions started to emerge. The Association of Patients with Cerebrovascular Diseases of Slovenia, which carries out activities in the field of sports, creativity and professionalism, was of great help to the participants. Occupational therapy treatments for the purpose of rehabilitation were given to five of the eight participants and the adjustment of occupations made an important contribution to their progress. Discussion and conclusion: Limitations after stroke affect the quality of life and occupational performance. Patients after stroke adapt and adjust their environment according to their own needs. Nevertheless, it is important to educate stroke patients, whom haven't received the occupational therapy regarding occupational adjustments in their living environments.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;occupational therapy;limitations of daily life;cerebrovascular disease;qualitative reasearch;adults;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za delovno terapijo
Strani: 41 str., [6] str. pril.
ID: 15377184