Združitev Prekmurja in poenotenje slovenskega knjižnega jezika

Povzetek

Prekmurski katoliški pisci so v drugi polovici 19. stoletja postopoma sprejemali novoslovenščino, tj. skupni slovenski knjižni jezik, protestanti pa so vztrajali pri "starem slovenskem jeziku" do konca prve svetovne vojne in združitve Prekmurja z matičnim slovenskim ozemljem; jezikovno poenotenje so razumeli kot cerkveno-politično vprašanje, kot prevlado katolištva v prostoru med Muro in Rabo. Napačna jezikovna politika je v Prekmurju in Porabju otežila poenotenje slovenskega jezika - enotna knjižna norma se je uveljavljala postopoma, tudi še po letu 1919.

Ključne besede

zgodovina slovenščine;Prekmurje;prekmurski knjižni jezik;enotni slovenski knjižni jezik;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	811.163.6'26
COBISS:	24854536
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	In the second half of the 19th century, Catholic authors from Prekmurje adopted New Slovene (the common Slovene literary language), while Protestant authors kept using the "old Slovene language" up until the end of the First World War and the unification of Prekmurje with the mother nation. The Protestants perceived the unification of the language as an ecclesiastical and political question, aligned with the prevalence of Catholicism in the area between the Mura and Raba rivers. Misguided language policy made the process of Slovene language unification more difficult. As a result, the uniform literary norm established itself gradually, in some areas only after 1919.
Sekundarne ključne besede:	Slovene language;Prekmurje;history of Slovene language;Prekmurje literary language;uniform literary Slovene;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	Str. 381-389
DOI:	10.4312/Obdobja.38.381-389
ID:	15891217