Matjaž Uršič (Avtor)

Povzetek

Ob analizah kreativnih dejavnosti se pogosto pojavljajo problematična opažanja delovnih procesov zaposlenih v teh poklicih. Kreativni delavci so s tega vidika dojeti kot zelo prilagodljivi glede na način, kraj in plačilo dela. Zaradi tovrstnih značilnosti, ki jih ne uvrščajo med tradicionalne, tj. gospodarsko in socialno bolj stabilne oblike zaposlitve, lahko predvidevamo, da so bili kreativni delavci med najbolj prizadetimi zaradi pandemije Covida-19. Članek na podlagi podatkov iz longitudinalne raziskave "Slovenski kulturno-kreativni delavec v času Covida-19" (2020) najprej analizira vplive pandemije na širši kreativni sektor, nato pa prek analize sprememb v delovnem procesu in življenjskih razmerah kreativnih delavcev identificira elemente prekarizacije po posameznih podsektorjih, kot so na primer vizualne, uprizoritvene umetnosti ali glasba. Pri tem ugotavlja, da pandemija v večini segmentov kreativnih poklicev nadgrajuje obstoječe oblike prekarizacije.

Ključne besede

fleksibilizacija;prekarizacija;kreativne industrije;kreativni delavci;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK: 331.103.11:616-036.21(497.4)
COBISS: 83883779 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0040-3598
Št. ogledov: 24
Št. prenosov: 14
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The Covid-19 pandemic continuing the processes of the flexibilisation and precarisation of working conditions in creative professions in Slovenia
Sekundarni povzetek: The analysis of creative activities often reveals problematic observations with regard to the work processes of creative employees. From this point of view, creative workers are perceived as being very flexible in terms of payment, workplace and type of work. Such characteristics mean creative professions are not classified as a traditional or economically and socially more stable form of employment. We may thus assume that creative workers have been among the worst affected by the Covid-19 pandemic. Using data from the longitudinal research "Slovenian cultural and creative worker in the Covid-19 period" (2020), the article first analyses the pandemic's effects on the wider creative sector and, second, identifies elements of change in the work process and living conditions of creative workers that have led to the precarisation of specific individual creative subsectors like visual, performing arts or music. The findings show in most segments of creative professions the pandemic has added to the existing forms of precarisation.
Sekundarne ključne besede: Covid-19;Epidemije;Epidemics;Delo na domu;Home labor;Slovenija;Slovenia;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 762-784, 927
Letnik: ǂLetn. ǂ58
Zvezek: ǂšt. ǂ3
Čas izdaje: jul.-sep. 2021
DOI: 10.51936/tip.58.3.762-784
ID: 16154948
Priporočena dela:
, ǂthe ǂchild of globalisation or the mother of de-globalisation?
, učinki pandemije covida-19 na prostorsko-časovno organizacijo doma in dela