Tomaž Brajlih (Avtor), Tadej Tasič (Avtor), Igor Drstvenšek (Avtor), Bogdan Valentan (Avtor), Miodrag Hadžistević (Avtor), Vojko Pogačar (Avtor), Jože Balič (Avtor), Bojan Ačko (Avtor)

Povzetek

Brezkontaktno optično zajemanje, merjenje in digitalizacija postajajo vedno bolj razširjeni postopki v sistemih zagotavljanja kakovosti. Prednosti optičnega skeniranja v primerjavi s konvencionalnimi kontaktnimi merilnimi postopki so preprosto zajemanje, visoka gostota pridobljenih podatkov ter povezava med povratnim inženirstvom in preverjanjem oblike. Optični skener se zaradi trirazsežnega zajemanja podatkov pogosto obravnava kot alternativa koordinatni merilni napravi. Prednost optičnega skeniranja je predvsem večja hitrost zajemanja podatkov, medtem ko natančnost še ne dosega ravni koordinatne merilne tehnike. Ta prispevek obravnava možnosti uporabe optičnega skenerja pri preverjanju natančnosti izdelave. Predstavljen je primer, pri katerem je za preverjanje natančnosti izdelka uporabljen optični skener GOM ATOS II. V prvem delu prispevka je predstavljeno specifično področje preverjanja natančnosti medicinskih vsadkov. Predstavljene so prednosti, zaradi katerih je optično skeniranje pri takšnih izdelkih primernejše od koordinatnega merjenja. V drugem delu prispevka so predstavljeni rezultati optičnega zajemanja geometrije merilnih kladic ter merilna negotovost postopka. V zadnjem delu je predstavljena neposredna primerjava rezultatov optičnega skeniranja in koordinatnega merjenja krogle. Glede na rezultate merjenja merilnih kladic in primerjave rezultatov merjenja krogle smo dokazali, da je natančnost optičnega skenerja GOM ATOS II primerna za preverjanje oblike medicinskih vsadkov z ozirom na zahtevano natančnost izdelka pred samim operacijskim posegom. Nadaljnje raziskave na tem področju bodo namenjene predvsem ločevanju in vrednotenju merilnih pogreškov optičnega zajemanja, ki so posledica nenatančnosti same naprave ter pogreškov, ki nastajajo zaradi naknadne poobdelave (poligonizacije) zajetih podatkov. Preizkus natančnosti optičnega sistema je bil omejen na merjenje merilnih kladic in na primerjavo meritve krogle s koordinatno merilno napravo. Prispevek predstavlja izvirno področje preverjanja natančnosti izdelave kompleksnih geometrijskih oblik. Predstavljena sta postopek zajemanja in poobdelave podatkov ter metoda preizkusa natančnosti naprave. Prispevek je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s preverjanjem kompleksnih geometrijskih oblik, saj se bo z razvojem novih sistemov za optično zajemanje oblik povečevala tudi njihova natančnost. Te naprave bodo zato postajale vedno pomembnejše na širšem področju zagotavljanja kakovosti in ne samo na specifičnem primeru, predstavljenem v tem članku.

Ključne besede

3D optical scanning;uncertainty of measurement;geometry inspection;rapid manufacturing;reverse enginering;quality assurance;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM FS - Fakulteta za strojništvo
Založnik: = Association of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia et al.
UDK: 621.74:004.89
COBISS: 15547158 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0039-2480
Matična publikacija: Strojniški vestnik
Št. ogledov: 610
Št. prenosov: 40
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni povzetek: Non-contact optical three-dimensional measuring, scanning and digitising are increasingly present in quality assurance systems. Simple scanning procedures, high density of data acquired in a single scan, and the possibility of integrated reverse engineering and inspection, are all advantages of optical scanning compared to conventional measuring methods. Due to the three-dimensional acquisition of measuring data, an optical scanner is often considered to be an alternative possibility for coordinate measuring machines. However, the accuracy of the measured data acquired by optical scanning (even with a high-end system) is still far below the level achieved by high-level coordinate measuring machines. This paper examines the possibilities of using a three-dimensional scanner for workpiece inspection. The first part presents a special field of workpiece inspection in which, even with currently achievable accuracy, optical scanning is a viable solution for the inspection of manufactured parts. In addition, the achievable dimensional accuracy of an optical scanner is tested by scanning several gaugeblocks. In conclusion, a head to head comparison with a coordinate measuring machine is made by scanning and verifying a sphere.
Sekundarne ključne besede: trirazsežno optično skeniranje;merilna negotovost;preverjanje geometrije;hitra izdelava;povratno inženirstvo;zagotavljanje kakovosti;
URN: URN:NBN:SI:doc-EOAY9HDE
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 826-833
Letnik: Vol. 57
Zvezek: no. 11
Čas izdaje: nov. 2011
DOI: 10.5545/sv-jme.2010.152
ID: 1728065