Income situation of agricultural households in Slovenia after EU accession

impacts of different direct payments policy options

Maja Kožar (Avtor), Stane Kavčič (Avtor), Emil Erjavec (Avtor)

Povzetek

Paper investigates income effects of different direct payments policy options after the accession of Slovenia to the EU by application of a static deterministic total income model for rural households in Slovenia (TIM). Modelis based on actual income data of 120 agricultural households in Slovenia. With respect to the baseline situation before the accession and accession agreement, income situation of analyzed households is likely to improve under all analyzed policy scenarios. The estimated benefits are highest in case of the standard direct payments scheme, followed by basic flat-rate area payment option (entirely decoupled). Model results reveal also that 2003 policy reform will have redistributive impacts in favour of agricultural households engaged in extensive agricultural production.

Ključne besede

agricultural households;EU enlargement;CAP reform;total income;income impacts;Slovenia;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2005
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	Biotehniška fakulteta
UDK:	631
COBISS:	1829256
ISSN:	1581-9175
Matična publikacija:	Acta agriculturae Slovenica
Št. ogledov:	972
Št. prenosov:	263
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Dohodkovni položaj kmečkih gospodarstev v Sloveniji po pristopu k Evropski uniji
Sekundarni povzetek:	V prispevku je prikazana primerjava dohodkovnih učinkov različnih shem neposrednih plačil za vzorec 120 kmečkih gospodarstev v Sloveniji po pristopu k Evropski uniji. Rezultati so bili pridobljeni z uporabo statičnega determinističnega modela za oceno skupnega dohodka kmečkih gospodinjstev TIM. Na podlagi modelnih rezultatov ocenjujemo, da se bo dohodkovni položaj analiziranih kmečkih gospodarstev v primerjavi z izhodiščnim predpristopnim položajem najverjetneje izboljšal v primeru vseh analiziranih popristopnih scenarijev. Največje koristi so ocenjene v primeru implementacije standardne sheme neposrednih plačil. Druga dohodkovno najugodnejša pa je v celoti proizvodno nevezana čista regionalna shema. Na podlagi modelnih rezultatov je mogoče sklepati, da bo imela reforma neposrednih plačil iz leta 2003 ugodnejše učinke za proizvodno ekstenzivnejša kmečka gospodarstva.
Sekundarne ključne besede:	kmečka gospodarstva;širitev EU;CAP;skupna kmetijska politika;reforme;skupni dohodek;dohodkovni učinki;Slovenija;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 39-47
Letnik:	ǂLetn. ǂ86
Zvezek:	ǂšt. ǂ1
Čas izdaje:	2005
ID:	1742518