Sekundarni povzetek: |
Identiteta lirskega subjekta je v romantični in moderni liriki oblikovana na podoben način, saj je v obeh primerih zasnovana na ideji o ločenosti subjekta in objekta. Podobe zunanjega sveta - in s tem prostora - so projekcije notranjih razpoloženj, ta pa so bistvo subjekta. To pomeni, da je prostor v romantični in moderni poeziji na metaforičen način povezan z identiteto lirskega subjekta. Neenotnost prostora v moderni poeziji lahko razumemo kot metaforo za nekoherentnost, fluidnost, pluralnost jaza. V "language poetry" (ki velja za postmodernističen pojav) lirski subjekt tako kot v moderni liriki ni izvor govora, ampak njegov produkt, toda ker je meja med zunanjostjo in notranjostjo v "language poetry" načeloma izbrisana, je s tem ukinjena tudi metaforična vloga prostora. |