Vloga viteških redov v slovenskem prostoru

diplomsko delo

Karla Kramberger (Avtor), Andrej Vovko (Mentor)

Povzetek

V diplomski nalogi je avtorica predstavila zgodovinski pojav redovnega viteštva. V prvem delu spremlja nastanek in zgodbo treh ključnih viteških redov: templjarjev, malteškega viteškega reda in nemškega viteškega reda. Že v prvih poglavjih s prikazom delovanja viteških redov pokaže, da so Kristusovi vitezi predstavljali nov družbeni fenomen; prvič v zgodovini krščanstva so namreč vojaki živeli kot menihi. Njihov nastanek avtorica uvršča v obdobje od 11. do 12. stoletja. Osvetli razmere tedanjega časa, ko so redovi imeli močno podporo Cerkve, posvetnih vladarjev, pa tudi preprostega ljudstva. Prav v tej podpori avtorica išče vzroke za neizmeren razmah viteških redov v evropskem prostoru in nakaže na njihov avtonomen ter privilegiran položaj, ki jim je omogočil izjemno finančno moč. Avtorica navede veliko zgodovinskih dejstev, ki pričajo o delovanju in pomenu viteških redov, vendar pa poudarja, da je njihova zgodovina še precej nerazjasnjena. Prav posebno mesto nameni dvomom in legendam, ki skozi zgodovino pa tudi še danes, obkrožajo nekatere izmed viteških redov. Avtorica tako odpre veliko vprašanj predvsem v zvezi s templjarskim viteškim redom. V 13. in 14. stoletju so se viteški redovi naselili tudi na slovenskih tleh. Vprašanje le teh znotraj naših meja predstavlja zaradi pomanjkanja originalnih virov velik problem. Neznane in nedorečene ostajajo mnoge lokacije, kjer naj bi dejansko svoje postojanke ustanovili viteški redovi. Nekoliko drugačno vlogo kot so jo imeli v preteklosti, imajo viteški redovi v današnjem slovenskem prostoru. V drugem delu naloge se je avtorica lotila raziskave pomena in organizacije današnjih viteških redov, tako izven kot tudi znotraj naše države. Osredotočila se je na njihovo vlogo, ki je predvsem duhovnega, socialnega in karitativnega značaja. Avtorica je navezala stike z nekaterimi člani viteških redov in tako pridobila informacije, ki jih v drugih virih ni bilo moč zaslediti. V zadnjem delu diplomskega dela se avtorica loteva problematike religijskega upravičevanja nasilja, izpostavi odnos med religijo in vojno ter pojem pravične vojne.

Ključne besede

sociologija;viteštvo;križarske vojne;nemški viteški red;malteški viteški red;templjarji;religija;vojna;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2009
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[K. Kramberger]
UDK:	316(043.2)
COBISS:	17054984
Št. ogledov:	5091
Št. prenosov:	780
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni naslov:	Die Rolle des Ritterordens im slowenischen Raum
Sekundarni povzetek:	Die Autorin stellt in ihrer Diplomarbeit das historische Phänomen des Rittertums dar. In der Arbeit wird die Entstehung des mittelalterlichen Rittertums und das Schicksal der drei wichtigsten Ritterorden: der Tempelritter, der Johanniter und des Deutschritterordens geschildert. Ihr Auftreten geht in die Zeit vom 11. bis zum 12. Jahrhundert zurück. Die Orden wurden von der Kirche, von den weltlichen Herrschern und auch vom kleinen Volk unterstützt. In dieser Unterstützung sucht die Autorin die Ursachen für die immense Entfaltung dieser Orden im Europäischen Raum. Wegen ihrer autonomen und privilegierten Position erlebten sie einen Aufschwung und erwarben sich eine große Finanzmacht. Die Christusritter stellten ein neues gesellschaftliches Phänomen dar, da die Soldaten als erste in der Geschichte des Christentums wie Mönche lebten. Viele historische Fakten zeugen von der Tätigkeit und der Bedeutung der Ritterorden, trotzdem muss aber betont werden, dass ihre Geschichte noch ziemlich unerforscht ist. Einen ganz besonderen Platz haben die Legenden, die durch die Geschichte und noch heute einige von den Ritterorden begleitet haben und begleiten. So bleiben noch einige Fragen offen, besonders was den Tempelritterorden betrifft. Im 13. und 14. Jahrhundert besiedelten die Ritterorden auch den slowenischen Boden. Wegen des Mangels der Originalquellen stellt die Frage, ob sie tatsächlich auf dem slowenischen Boden waren, ein großes Problem dar. Unbekannt und nicht fest gelegt bleiben etliche Standorte, wo sich die Ritterorden eigentlich ihre Stützpunkte aufgestellt haben sollten. Eine andere Rolle als in der Vergangenheit spielen die Ritterorden im slowenischen Raum heute. Ihre Aufgabe in unserem Raum ist vor allem geistlicher, sozialer und karitativer Natur. Einige von ihnen stellen aber noch heute eine geheimnisvolle Institution der westlichen Welt dar.
Sekundarne ključne besede:	Univerzitetna in visokošolska dela;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za sociologijo
Strani:	103 f., [7] f. pril.
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;
ID:	17951