Nekateri vidiki "čefurske" identitete

diplomsko delo

Kristina Patljak (Avtor), Rudi Klanjšek (Mentor)

Povzetek

Besedo "čefur" zlahka uporabimo v vsakdanjem pogovoru in jo prepoznamo v funkciji razlikovanja med "nami" in "njimi", ki izkazujejo drugačnost. Pri vprašanju, kaj točno beseda "čefur" pomeni, se zaenkrat ne moremo zanesti na nobeno uradno definicijo. Namen diplomske naloge Nekateri vidiki "čefurske" identitete je bil preveriti splošne predstave o tem, kdo pravzaprav "čefur" je in kaj določa njegovo identiteto ter na podlagi subjektivnih mnenj anketirancev izluščiti neko splošno definicijo izraza in še nekatera druga spoznanja o tako imenovani "čefurski identiteti". V teoretičnem delu naloge poleg poskusov definicij izraza obravnavam tudi relevantne pojme kot so identiteta, etničnost, ksenofobija, predsodki, migranti, stigmatizacija, kriminalizacija, delinkvenca in mediji. Empirični del naloge vsebuje kvantitativno analizo podatkov, za katero je kot osnova služila anketna metoda raziskovanja z vprašalnikom. Z raziskavo sem želela ugotoviti, koga beseda "čefur" zaznamuje, katere negativne sodbe nosi in ali na negativne sodbe vplivajo dejavniki kot so starost, spol, izobrazba ter kraj bivanja. Želela sem določiti tudi stopnjo ksenofobije med vprašanimi in ugotoviti, ali obstaja neko splošno mnenje, da so se elementi balkanske kulture infiltrirali v slovensko. Ugotovila sem, da izraz v vsakem primeru prinaša negativne predsodke, da ga posamezniki z balkanskim poreklom v večini primerov za poimenovanje sebe ne odobravajo, da ga v glavnem zaznamujeta narodnost in stopnja prilagojenosti slovenski kulturi in da se lahko izraz v nekaterih primerih uporabi tudi za posameznike slovenskega porekla. Poleg tega je kvantitativna analiza pokazala, da je bila stopnja ksenofobije med vprašanimi majhna, izkazalo pa se je, da velja splošno mnenje, da so se nekateri elementi balkanske kulture zasidrali v slovensko. Rezultati o vplivu okolja na negativne sodbe in rezultati o motečnosti "čefurjev" so me pripeljali do vprašanja, ali gre morda za dva vzorca obnašanja pripadnikov subkulture "čefurjev".

Ključne besede

sociologija;čefur;identiteta;ksenofobija;predsodki;stigmatizacija;migranti;subkultura;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2010
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[K. Patljak]
UDK:	316(043.2)
COBISS:	17486344
Št. ogledov:	4333
Št. prenosov:	731
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Some aspects of "Čefur" identity
Sekundarni povzetek:	One can easily use the word ''čefur'' in a daily conversation and it mainly functions as a distinguisher between ''us'' and ''them'', who are different. When asked what exactly does the word "čefur" mean, one can not rely upon any official definition. The purpose of diploma Some Aspects of ''Čefur'' Identity was to examine a common perception about who ''čefur'' actually is and what determines his identity, to define the term on the basis of subjective opinions and to show some other ascertainment of a so-called ''čefur identity''. In the theoretical part of diploma I deal with some relevant concepts such as identity, ethnicity, xenophobia, prejudice, migrants, stigmatization, criminalization, delinquency and media. The empirical part of diploma contains a quantitative analysis of data, which is based on polls. Through the research I wanted to find out whom exactly does the word ''čefur'' label, which negative prejudices does it hold and are the negative prejudices influenced by different factors such as age, sex, education and the place of residence. I also wanted to determine the degree of xenophobia among the respondents and to establish whether there is a common belief in the society, that the elements of Balkan culture are infiltrated in the Slovenian culture. I found out that the term brings prejudices in any case, that the individuals of Balkan descent do not approve of it for naming themselves, that it is marked by nationality and the level of adaptation to Slovenian culture and that in some cases the term is also used for the individuals of Slovenian descent. Besides that, the quantitative analysis also showed that the level of xenophobia among the respondents was low, but it also discovered a common belief, that some elements of Balkan culture are infiltrated in Slovenian culture. Results on the influence of the place of residence on prejudices together with the results on statement about ''čefurs'' being disturbing brought me to the question about two patterns of their behavior.
Sekundarne ključne besede:	Univerzitetna in visokošolska dela;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za sociologijo
Strani:	70 f., [3] f. pril.
Ključne besede (UDK):	social sciences;družbene vede;sociology;sociologija;
ID:	18374