magistrsko delo
Anja Šimunović (Avtor), Andraž Perhavec (Recenzent), Maja Marolt-Mušič (Mentor), Nejc Mekiš (Komentor)

Povzetek

Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Mamografija se kot začetna preiskava uporablja tudi za rutinski pregled pri ženskah s prsnimi vsadki. Pri slikanju žensk s prsnimi vsadki uporabljamo tehniko po Eklundu, kar pomeni, da po opravljenih standardnih projekcijah, vsadek potisnemo ob steno prsnega koša. Namen: Namen magistrskega dela je oceniti AGD pri presejani mamografiji za ženske s prsnimi vsadki in preučiti obstoj razlik v AGD glede na način nastavitve ekspozicijskih pogojev. Zanimalo nas je, za koliko se razlikuje AGD med standardno in Eklund tehniko ter vpliv nastavitev ekspozicijskih pogojev na kakovost mamografskih posnetkov. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno neintervencijsko študijo s sekundarno analizo. V raziskavi smo zajeli 536 žensk s prsnimi vsadki, ki so v programu DORA opravile mamografski pregled na aparatu Hologic od začetka izvajanja programa (21. 4. 2008) do 31. 12. 2021. Ocenili smo vrednosti AGD žensk s prsnimi vsadki glede na projekcijo, debelino dojke ob kompresiji in načinu nastavitve ekspozicijskih pogojev. Primerjali smo AGD med posnetki s standardno tehniko in posnetki z Eklund tehniko. V zadnjem delu raziskave so trije radiologi ocenili kakovost posnetkov. Rezultati: Pri standardnih posnetkih z ročno nastavitvijo je povprečna vrednost AGD statistično značilno nižja pri debelini dojke 6 < 8 cm, 8 < 10 cm in > 10 cm. Pri dodatnih posnetkih z avtomatskim načinom je povprečna vrednost AGD statistično značilno nižja pri debelini dojke < 4 cm in 4 < 6 cm. Pri dodatnih posnetkih debeline dojk 6 < 8 cm je AGD statistično značilno nižja pri posnetkih z ročnim načinom. Med posnetki s standardno tehniko in posnetki po Eklund tehniki obstajajo statistično značilne razlike v povprečni vrednosti AGD za oba načina nastavitev. Skupna ocena vseh kriterijev kakovosti CC, MLO in MLOID posnetkov je bila statistično značilno višja pri ročni nastavitvi. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da imajo standardni posnetki z ročnim načinom nižje vrednosti AGD in višjo kakovost. Zaključimo lahko, da je pri dodatnih posnetkih debeline dojk < 4 cm in 4 < 6 cm zaradi nižjih vrednosti AGD ustreznejši avtomatski način nastavitve in pri debelini dojk 6 > 8 cm ročni način. Smiselno bi bilo uvesti standardiziran protokol za slikanje prsnih vsadkov na aparatih Hologic.

Ključne besede

magistrska dela;radiološka tehnologija;mamografija;rak dojke;povprečna žlezna doza;prsni vsadki;DORA;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [A. Šimunović]
UDK: 616-07
COBISS: 151495939 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 32
Št. prenosov: 12
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Average glandular dose in mammogrpahy [!] with breast implants
Sekundarni povzetek: Introduction: Breast cancer is the most common cancer among women in Slovenia. Mammography is used as an initial examination for routine screening in patients with breast implants. Mammography in patients with breast implants is performed in four projections; two standard projections and two additional projections using the Eklund technique. Purpose: The purpose of this master's thesis is to evaluate the average glandular dose (AGD) in screening mammography for patients with breast implants and to examine the differences in AGD based on the method of exposure setting. We were interested in how much the AGD differs between the standard and Eklund techniques and whether the method of exposure settings affects the quality of mammograms. Methods: We conducted a retrospective non-interventional study with secondary analysis. The study included 536 patients with breast implants who completed mammography imaging in the screening program DORA between April 21st 2008 and December 31st 2021. We evaluated the AGD values of patients with breast implants based on the projection, breast thickness, and exposure setting method. We compared the AGD between images using the standard technique and those using the Eklund technique. In the last part of the study, three radiologists assessed the quality of the images. Results: In standard images with manual settings, the mean AGD value is statistically significantly lower for breast thicknesses of 6 < 8 cm, 8 < 10 cm, and > 10 cm. In additional images with automatic mode, the mean AGD value is statistically significantly lower for breast thicknesses < 4 cm and 4 < 6 cm. In additional images with breast thickness of 6 < 8 cm, the AGD is statistically significantly lower in manual mode images. There are statistically significant differences in the mean AGD value between images using the standard technique and those using the Eklund technique for both exposure setting methods. The overall assessment of all quality criteria for CC, MLO, and MLOID images was statistically significantly higher with manual settings. Discussion and conclusion: The results indicate that standard images with manual settings have lower AGD values and higher quality ratings. We can conclude that for additional images with breast thickness < 4 cm and 4 < 6 cm, the automatic mode of exposure setting is more appropriate due to lower AGD values. The manual mode is more suitable for breast thicknesses of 6 > 8 cm. Introducing a standardized protocol for imaging breast implants using Hologic machines would be reasonable.
Sekundarne ključne besede: master's theses;radiologic technology;mammography;breast cancer;average glandular dose;breast implants;DORA;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za radiološko tehnologijo
Strani: 63 str., [3] str. pril.
ID: 18863273