Jezikovna zmožnost dijakov višje šole za gospodarske poklice na avstrijskem Koroškem

diplomsko delo

Mirjam Danilović (Avtor), Melita Zemljak Jontes (Mentor), Simona Pulko (Komentor)

Povzetek

Slovenski jezik ima na dvojezičnem območju na južnem Koroškem v Avstriji status manjšinskega jezika, in s tem zagotovljeno osnovno šolanje v manjšinskem jeziku in sorazmerno število srednjih šol. V času opravljanja dela jezikovne asistentke na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru v Rožu sem imela priložnost doživeti položaj slovenščine na nekoč avtohtonem slovenskem območju, danes pa na območju Republike Avstrije, na katerem živi slovenska manjšina. Šola s stoletno tradicijo tako predstavlja zelo pomemben formalni dejavnik ohranjanja manjšinskega jezika. Cilj diplomskega dela je opredeliti jezikovno zmožnost dijakov Višje šole za gospodarske poklice. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljena slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, zgodovina dvojezičnega šolstva in aktualno stanje šolstva. Razloženi so osnovni pojmi s področja raziskovanja jezikov v stiku in raziskovanja dvojezičnosti. Opisana so slovenska koroška narečja na Koroškem. Obširneje je predstavljeno raziskovanje sporazumevalne zmožnosti in različni modeli, ki so se pojavljali skozi zgodovino raziskovanja, saj je na tej osnovi nastal model za potrebe tega diplomskega dela. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v aprilu in maju 2010 med dijaki Višje šole za gospodarske poklice, ki prihajajo iz Avstrije. Raziskava je vključevala anketni vprašalnik, s katerim sem opredelila vzorec in rabo slovenščine v vsakdanjem življenju, in jezikovni test, s katerim sem merila jezikovno zmožnost dijakov. Rezultati raziskave so potrdili osnovno hipotezo, da imajo dijaki, ki so se naučili slovenščino doma, višjo jezikovno zmožnost. Ovržena je hipoteza, da imajo dijaki, ki obiskujejo višji letnik, višjo jezikovno zmožnost, saj so najboljši rezultat dosegli dijaki 2. letnika. Prav tako jezikovna zmožnost praviloma ni odvisna od števila let učenja slovenščine v okviru formalnega izobraževanja.

Ključne besede

slovenščina;jezikovne zmožnosti;dijaki;višje šole;poklici;gospodarstvo;Avstrija;Koroška;koroški Slovenci;tuji jeziki;dvojezičnost;izobraževanje;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2010
Izvor:	Ptuj
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[M. Danilović]
UDK:	811.163.6(043.2)
COBISS:	18112776
Št. ogledov:	3277
Št. prenosov:	277
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	LINGUISTIC COMPETENCE OF THE STUDENTS AT THE VOCATIONAL COLLEGE FOR OCCUPATIONS IN SERVICE INDUSTRIES MANAGEMENT IN AUSTRIAN CARINTHIA
Sekundarni povzetek:	The Slovenian language in the bilingual area of the southern part of Carinthia in Austria has status of the minority language. According to this, primary education and certain number of secondary schools should be provided in the minority language in this area. During my work as a language assistant for the Slovenian language at the bilingual Vocational College for Occupations in Service Industries Management in St. Peter, Rož, I had the opportunity to experience the position of the Slovenian language in the area which used to be an indigenous Slovenian area and is today a part of the Republic of Austria but the Slovenian minority still lives there. The school, which was founded a hundred years ago, is an important formal factor which preserves the language of minority. The aim of the diploma thesis was to define the linguistic competence of the students at the school. In the theoretical part of the diploma thesis I described the Slovenian minority in Carinthia in Austria, the history of bilingual education and the present status of bilingual education. Secondly, the basic terms in the field of contact linguistics and bilingualism are explained. In chapter 8 the Slovenian Carinthian dialects are described. The research of linguistic competence and different models that have appeared in the course of research are presented. The model used for the analysis in this thesis is based on these models. In the empirical part of the thesis the results of the research are presented and discussed. The research was performed in April and May 2010 with the students at school that come from Austria. The research included a questionnaire which was used to define the sample and the use of the Slovenian language in everyday life, and the language test, which I used to measure the linguistic competence of students. The results of the research confirmed the basic hypothesis: the students who learned the Slovenian language at home achieved better results in the language test and thus have higher linguistic competence. The hypothesis that students of higher grades have higher linguistic competence was rejected because the students from the 2nd grade achieved the best results in the test. Moreover, the linguistic competence does not necessarily depend on the number of years of studying Slovenian at school.
Sekundarne ključne besede:	Keywords: Carinthian Slovenes;the Slovenian language as second/foreign language;bilingual education;linguistic competence.;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani:	XIII, 114 f., X f. pril.
Ključne besede (UDK):	language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;linguistics and languages;jezikoslovje in jeziki;languages;jeziki;slavic / slavonic languages;slovanski jeziki;south slavic / slavonic languages;južnoslovanski jeziki;slovenian / slovene language;slovenščina;
ID:	19064