magistrsko delo
Povzetek
Uvod: Zdravstvena nega spada med poklice, ki so v večji meri izpostavljeni obremenitvam ter imajo visoko stopnjo ogroženosti za sindrom izgorelosti. Obremenitve, kot so stres, težki in agresivni pacienti na delovnem mestu, postajajo vse intenzivnejše in pogosto vodijo v nekakovostno delovno življenje in posledično v proces izgorevanja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zaposleni v zdravstveni negi doživljajo delovno okolje ter v kolikšni meri kakovost delovnega okolja vpliva na tveganje za pojav sindroma izgorelosti.
Metode: Empirični del zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument za raziskovanje sta bila uporabljena anketna vprašalnika za oceno kakovosti delovnega okolja (WRQoL) in oceno stopnje izgorelosti (BAT). Raziskava je potekala med zaposlenimi v zdravstveni negi na sekundarni ravni v eni izmed slovenskih bolnišnic. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike z uporabo programa IBM SPSS Statistics 28.0.
Rezultati: Stopnja poklicne izgorelosti pri medicinskih sestrah se je v naši raziskavi izkazala za nizko, vendar so udeleženci navedli visoko stopnjo stresa na delovnem mestu. Kakovost delovnega okolja medicinskih sester je bila na zmerni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna povezava med kakovostjo delovnega okolja in tveganjem za pojav sindroma izgorelosti (p < 0,001).
Razprava in zaključek: Nezadovoljstvo z delom vodi do večje stopnje nekakovostnega delovnega življenja in povečanega tveganja za nastanek pojava izgorelosti, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege. Rešitev k zmanjševanju izgorelosti zaposlenih v zdravstveni negi in k njeni prepoznavnosti vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti.
Ključne besede
izgorelost;medicinska sestra;kakovost delovnega okolja;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2023 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede |
Založnik: |
[K. Godec] |
UDK: |
159.944.4-051:331.4(043.2) |
COBISS: |
161001475
|
Št. ogledov: |
45 |
Št. prenosov: |
2 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Impact of the quality of the working environment of nursing staff on the risk of burnout syndrome |
Sekundarni povzetek: |
Introduction: Nursing is one of the most stressful professions with a high risk of burnout. Pressures such as stress, difficult and aggressive patients in the workplace are becoming more and more intense and often lead to poor quality of working life and consequently to a burnout process.
Methods: The research instrument used in this study was the Work-Related Quality of the Working Environment Questionnaire (WRQoL) and the Burnout Assessment Questionnaire (BAT). The survey was conducted among nursing staff at the secondary level in one of the Slovenian hospitals. Data were analysed using descriptive statistics and hypotheses were tested using IBM SPSS Statistics 28.0.
Results: The level of occupational burnout among nurses in our study was found to be low, but participants reported high levels of workplace stress. Nurses' quality of work life was at a moderate level. We found that there was a statistically significant association between the quality of the work environment and the risk of burnout (p<0,001).
Discussion and conclusion: Job dissatisfaction leads to higher levels of poor quality of working life and an increased risk of burnout, which in turn affects the quality of care. The solution to reducing burnout in nursing staff and making it more visible is to raise awareness of burnout syndrome. |
Sekundarne ključne besede: |
burnout;nurse;quality of work;Health personel;Workplace;Zdravstveno osebje;Burnout, professional;Delovno okolje;Poklicno izgorevanje; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (IX, 40 str.)) |
ID: |
19330076 |