Jozef Pallay (Avtor)

Povzetek

Stratifikacija (zvrstnost) jezika kot posledica njegove dinamične razvojne naravnanosti je odraz socialne (vertikalne) in teritorialne (horizontalne) diferenciacije družbe. V slovaškem jezikoslovju se je stratifikacija začela leta 1979, ko je model zvrstnosti slovaščine objavil Ján Horecký in s tem takoj izzval ostro polemično diskusijo. Pod vprašaj se je postavilo osrednje mesto knjižne slova{ščne kot edine in nesporne jezikovne različice javne komunikacije.

Ključne besede

slovaščina;nacionalni jezik;jezikovna zvrstnost;jezikovne zvrsti;knjižni jezik;jezikovna norma;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 811.162.4'276
COBISS: 54172770 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 4
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Stratification (layering) of a language as a result of its dynamic development is a reflection of the social (vertical) and territorial (horizontal) differentiation of a society. In Slovak linguistics stratifi - cation discourse began in 1979 with the publication of the stratification model of Slovak by Ján Horecký, which immediately provoked a sharp debate. Its opponents focused particularly on the question of the central position of the Slovak standard language as the only unquestionable linguistic variety of public communication. However, as a result of a social and communicative approach, the stratification paradigm is being re-stratified in favour of gradual acceptance of language usage and diffusion of varieties.
Sekundarne ključne besede: national language;language stratification;language forms/varieties;standard language;linguistic norm and language usage;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 291-297
ID: 19534555