Drame Josipa Tavčarja

Povzetek

Dramatik Josip Tavčar razvija svoje slovenstvo v skladu z večkulturnostjo lastne identitete in se uveljavi med povojnimi tržaškimi besednimi ustvarjalci ob Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli. Po uspehu svoje prve slovenske drame Prihodnjo nedeljo (1957) razgrne v drugem delu Pekel je vendar pekel (1959) odnos do sodobnega sveta in potrošniške družbe. Tavčarjevo opozarjanje na probleme zahodne civilizacije in na drsenje v brezizhodno situacijo reflektira njegovo samobitnost oziroma odgovorno bivanje v lastnem času in prostoru.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska zamejska književnost;slovenska dramatika;slovenski zamejski dramatiki;tržaški diskurz;večkulturnost;Tavčar;Josip;1920-1989;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2012
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6(450).09-2Tavčar J.
COBISS:	50886498
Št. ogledov:	4
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Josip Tavčar, a playwright who developed his Slovene consciousness in accordance with his multicultural identity made his mark among the post-war writers of Trieste, along with Boris Pahor and Alojz Rebula. After the successof his first Slovene drama Next Sunday (1957) he used his second work Hell is After All Hell (1959) to unfold his relationship to the modern world and the consumer society. In pointing out the problems of Western civilisation and the steady decline into a hopeless situation, Josip Tavčar reflected his personal authenticity or the responsibility of living in his own time and place.
Sekundarne ključne besede:	Josip Tavčar;post-war reconstruction;Trieste discourse;the »other« as a part of its own existence;multiculturalism;personal authenticity;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	Str. 145-151
ID:	19574804