diplomsko delo
Kristina Kaišić (Avtor), Milko Poštrak (Mentor)

Povzetek

Spletna socialna omrežja so že tako integrirana v naša življenja, da si ga ne znamo predstavljati brez uporabe le-teh, k temu pa še posebej pripomore sodobna tehnologija. V diplomskem delu z naslovom Spletna socialna omrežja in duševno zdravje mladih, ki se šolajo, sem teoretični del razčlenila na poglavja, kjer pogledam, kaj je mladostništvo, kaj so spletna socialna omrežja in nekaj malega o digitalni pismenosti, sledi duševno zdravje na splošno ter spletna socialna omrežja in duševno zdravje mladih, ki se šolajo. Ker je duševno zdravje širok pojem, sem se odločila osredotočiti le na samopodobo, anksioznost in depresijo. V raziskovalnem delu sledi prikaz kvalitativnih podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo osmih udeleženih v raziskavi, s katerimi sem izvedla delno standardizirane intervjuje, pri katerih sem si pomagala s smernicami za intervju. Po kvalitativni analizi podatkov je sledil zapis rezultatov in razprave, s katero odgovorim na raziskovalna vprašanja, temu delu pa sledijo še sklepi in predlogi. Ugotovila sem, da je raziskovanje te teme potrebno in bo v prihodnje vedno bolj, kajti sodobna tehnologija je v veliko pomoč pri izpopolnjevanju številnih zahtev naše družbe, zaradi česar so se razvila tudi različna spletna socialna omrežja, katerih najobširnejša populacija so mladi in njihova uporaba lahko posamezniku omogoči kar nekaj prednosti, med katerimi je najbolj v ospredju komunikacija, ki se je v primerjavi s preteklostjo iz enosmerne, kjer so ljudje informacije pridobivali preko televizije, radia ali časopisov in povratnega odziva ni bilo, spremenila v dvosmerno. Poleg komunikacije pa spletna socialna omrežja temeljijo tudi na deljenju čim več informacij o sebi, kar lahko predstavlja določene nevarnosti izsiljevanja ali zlorabe, poleg tega pa je glavni namen teh, da osebe s slikami pokažejo, kakšni so in kakšno življenje živijo. Ker pa posamezniki večinoma oziroma skoraj vedno objavijo le najboljše podobe sebe, tiste slabe pa skrijejo, prihaja do neravnovesja med realnim upodabljanjem življenja oziroma oseb in tistim nekoliko predelanim, kar povzroča številne tegobe in stiske pri mladih, ki se s temi podobami ves čas primerjajo. Kljub temu da se mladi zavedajo, da vse objave niso popolnoma resnične in vedo, da ljudje uporabljajo različne načine, kako svoje fotografije in svoj izgled izboljšati, pa vseeno dobijo občutek, da ne živijo enako polnega življenja kot oni oziroma da nekaj delajo narobe, ker se njihov izgled ne sklada z idealnim.

Ključne besede

mladostniki;mediji;socialna omrežja;samopodoba;duševno zdravje;anksioznost;depresija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FSD - Fakulteta za socialno delo
Založnik: [K. Kaišić]
UDK: 613.86-053.6
COBISS: 201530115 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 505
Št. prenosov: 204
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Online Social Networks and the Mental Health of Young People in Education
Sekundarni povzetek: Online social networks are so integrated into our lives that we cannot imagine life without them, and modern technology contributes to that tremendously. In my graduation thesis, entitled Social Networks and the Mental Health of Young People in Education, I have broken down the theoretical part into chapters, looking at what adolescence is, what social networking sites are, and a little bit about digital literacy, followed by mental health in general, and social networking sites and the mental health of youth in education. As mental health is a broad concept, I have decided to focus just on self-esteem, anxiety and depression. The following section presents the qualitative data I collected from the eight research participants, with whom I conducted semi-standardised interviews using the interview guidelines. After the qualitative analysis of the data, the results and the discussion are written up to answer the research questions, followed by the conclusions and proposals. I have found that research on this topic is necessary and will be increasingly so in the future, because modern technology is a great help in meeting many of the demands of our society, which has led to the development of various social networking sites, the most widespread of which are young people, and their use can offer a number of advantages to the individual, the most important of which is communication, which has changed from a one-way system, where people received information via TV, radio or newspapers and there was no feedback, to a two-way system. In addition to communication, social networking sites are also based on sharing as much information about oneself as possible, which can pose certain risks of blackmail or abuse, and the main purpose of these sites is to use pictures to show who people are and what kind of life they live. However, since individuals mostly or almost always publish only the best images of themselves and hide the bad ones, there is an imbalance between the realistic portrayal of life or people and the slightly altered one, which causes many problems and distress for young people who are constantly comparing themselves with these images. Even though young people are aware that not all posts are completely true and know that people use different ways to improve their photos and their appearance, it still gives them the feeling that they are not living as full a life as they are, or that they are doing something wrong because their appearance does not match the ideal.
Sekundarne ključne besede: media;self-esteem;anxiety;depression;adolescents;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
Strani: 185 str.
ID: 19841906
Priporočena dela:
, diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
, vloga podpornega komuniciranja in motivov za uporabo