magistrsko delo
Anamarie Potrč (Avtor), Saša Prelič (Mentor)

Povzetek

Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne

Ključne besede

lastni kapital;dolžniški kapital;kapitalska ustreznost družbe;pravna narava kapitalskega posojila;finančna kriza družbe;kreditna sposobnost družbe;izpodbojni zahtevek;korporacijska kondikcija.;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [A. Potrč]
UDK: 347.755(043.3)
COBISS: 168877315 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 12
Št. prenosov: 2
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Protection of creditors in Limited Liability Company with emphasis on Capital Loans
Sekundarni povzetek: The Final thesis focuses on presenting Slovenian regulation of shareholder loans replacing equity (capital loans) in limited liability companies (LLD) and its crucial part in protecting creditors’ interests. In normal circumstances, shareholders have the autonomy in freely choosing methods of company's financing until the moment a company reaches the state of financial crisis. The same state in which the risk of opportunistic actions by shareholders is at its highest point. The absence of provisions regarding equity substituting loans would diminish creditors chances of getting paid fairly in the insolvency proceedings, as their claims would compete with the claims of shareholders that they obtained from their loans to the company. The decisions on whether to rehabilitate or liquidate the company lies in shareholders hands. But nevertheless, if they decide to rescue the company, they cannot do it on creditors’ expenses. Debt based financing during financial crisis of the company would give shareholders a chance to avoid the risk, linked to equity investments in insolvency proceedings. Due to shareholders' insider position in the company, additional protection of the creditors' interests is required, which should be insured with rules regulating capital loans and insurance in Articles 498 and 499 of the Companies Act. Following Slovenian case-law, shareholder loans provided within financial crisis of the company are reclassified as equity. Although rules regulating capital loans are adopted from an older German legislative model, they do not seem to follow later amendments. Therefore, the final thesis will emphasize certain dilemmas associated with Slovenian current, but somewhat outdated provisions regarding capital loans. Existing regulation fails to provide a certain degree of legal protection, as it is not sure, when exactly the shareholder’s loan reclassifies as equity in the insolvency proceedings. An exact determination in whether the loan was provided to the company during financial crisis, requires a difficult and expensive ex post facto analysis by experts of financial-economic or other field, which just results in prolonging already long insolvency proceedings. Shareholder's insider position in the company gives them the chance to be the first aware of the company's bad financial situation. Moreover, it would be in their best interest to recover the given loan prior to the actual commencement of insolvency proceedings, where they risk losing their whole investment. For these reasons the Slovenian legislative provides different claims of reimbursement for the repaid loans, under certain assumptions. The thesis will focus on presenting and analysing only the most relevant claims. By analogy to older German case-law, the Slovenian provisions on capital maintenance and corporate restitution can also be used. To fully understand the concept of capital loans, interdisciplinary analysis of corporate and insolvency law provisions is required, with an emphasis on specific financial categories. Certain shortcomings regarding regulation of capital loans seen through analysis can only be changed through appropriate amendments of legislation, following current German legal framework, which has proven to be simpler and more effective. In the latter, all equity substituting loans are subordinated in the insolvency proceedings, irrespective of whether the loan was secured during financial crisis or not. Final thesis will also present other institutes that have a role in (in)direct protection of creditors’ interests from the establishment of a limited liability company all the way to its termination. Certain ways of equity financing will also be analysed, given that the amount of equity capital affects the company's cap
Sekundarne ključne besede: equity;debt;capital capability;legal nature of shareholders’ loans;financial crisis;creditworthiness;claw back claims;corporate restitution.;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 73 str.))
ID: 19919489