Sekundarni povzetek: |
Področje prevodoslovja je zelo mlado, ne razpolaga z enotno teorijo, enovite definicije idealnega prevoda ni. Vidikov, ki na prevajanje vplivajo, je preveč, da bi bilo mogoče upoštevati vse. Tako so do danes na razvoj discipline vplivale mnoge druge znanosti in teorijo prevajanja spreminjale, dopolnjevale in izboljševale. K stroki je pomembno doprineslo tudi besediloslovje, strokovnjaki so ovrgli koncept prevajanja stavka za stavkom ali celo besede za besedo in v središče postavili obravnavo besedila kot celote. Ta mlada disciplina besedilo razčlenjuje z drugačnih vidikov kot poprej, ne osredinja se na način tvorbe, stil ali besedilno vrsto, temveč na zvrst jezika, zgradbo samo oz. na elemente, ki ga sestavljajo in medsebojno povezujejo v logično celoto. Znotraj sistemske funkcionalne slovnice je bil razvit nov pristop k analizi besedila imenovan diskurzna analiza, ki besedilnost razčlenjuje glede na jezikovna sredstva kot so nanašanje, ponavljanje, naveznost itd., s katerimi se dosega kohezivne vezi med jezikovnimi elementi (Martin, 1992:1,3; Halliday and Hasan, 1995:2-4). V tej diplomski nalogi je bil teoretično in praktično raziskan sistem nanašanja na človeške udeležence na primeru in izsledki kažejo, da lahko poznavanje razlik oz. podobnosti v doseganju kohezije med angleščino in slovenščino pripomore k boljšemu in kvalitetnejšemu prevajanju med tema dvema jezikoma, bralcu oz. prejemniku prevoda pa olajša razumevanje besedila v maternem jeziku. |