doktorska disertacija
Nataša Pipenbaher (Avtor), Mitja Kaligarič (Mentor), Branko Kramberger (Član komisije za zagovor), Sonja Škornik (Komentor)

Povzetek

Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.

Ključne besede

submediteransko-ilirski travniki;srednjeevropski polsuhi travniki;vrstna pestrost;horologija;morfološko-funkcionalni tipi;asociacije;biomasa;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Založnik: [N. Pipenbaher]
UDK: 581.5(251)(497.4)(043.3)
COBISS: 256777472 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 4503
Št. prenosov: 602
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Floristic and functional comparison of sub-Mediterranean-Illyrian and Central European semi-dry grasslands
Sekundarni povzetek: The secondary grasslands of Slovenia provide an excellent opportunity for examining the ecological basis of species (floristic) diversity. In our dissertation we try to compare grasslands from two different, adjacent biogeographic areas: the Central European, which is at one of its southern borders here and the sub-Mediterranean-Illyrian (NW Balkan, Dinaric), which reaches its north-easternmost extent here. The two core associations of both alliances (Onobrychido-Brometum from the Central-European and Danthonio-Scorzoneretum from the Dinaric) were compared on the basis of species composition, chorological structure, morphological-functional traits and above ground plant biomass. Biodiversity, measured as plant species richness, is much higher in sub-Mediterranean-Illyrian grasslands. The ordination of 118 relevés, based on species composition and chorological structure shows evident divergence, which strongly supports a clear division between these biogeographically-grounded alliances. When 205 species were compared on the basis of 20 morphological-functional traits measured in both types of meadows, a clear distinction emerged between these two biogeographic entities on the functional level. The most important traits among grassland species, the specific leaf area (SLA) and leaf dry matter content (LDMC), evidently separate these two meadow types. We can conclude that both types of grassland from two different core biogoeographic areas are functionally and floristically very different, irrespective of similar management regimes and exposure to similar environmental conditions. We found that the average standing biomass of graminoids in the Central-European meadows is much higher than in the sub-Mediterranean-Illyrian meadows. This means that proportionally more biomass in the sub-Mediterranean-Illyrian meadows is shared among the herbs, the variety of which contributes significantly to species richness. The biomass of herbs is higher in the sub-Mediterranean-Illyrian grasslands because of its richer grassland species pool. This could be explained by some biogeographic facts: the NW Balkan is glacial refugia for many species and also an evolutionary center for many genera, with greater Mediterranean influence than the Central-European area. In sub-Mediterranean-Illyrian grasslands, a considerable amount of the biomass contributes the species Scorzonera villosa Scop., which with its vertical grass-like leaves and low branching of rhizomes, is well adapted to grasslands. We consider that these adaptations enable it to use specific resources. The grass-like leaves make very effective use of space. Based on all these features, we think that it represents the special “dicot graminoid” strategy, and because of its specific use of resources is probably a special guild. This guild has strong competitive characteristics and is favored by mowing and suppressed after abandonment of mowing because of the competitive strategies of high stem herbs and grasses.
Sekundarne ključne besede: Polsuha travišča;Disertacije;Slovenija;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Doktorska disertacija
Komentar na gradivo: Univ. Maribor, Fak. za naravoslovje in matematiko
Strani: XII, 108 str.
Ključne besede (UDK): mathematics;natural sciences;naravoslovne vede;matematika;botany;botanika;general botany;splošna botanika;fiziologija rastlin;morfologija rastlin;ekologija rastlin;habits of plants;plant behaviour;plant ecology;plant ethology;the plant and its environment;bionomics of plants;
ID: 20438