Akt o digitalnih storitvah v EU

magistrsko delo

Ilona Osrajnik (Avtor), Janja Hojnik (Mentor)

Povzetek

Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja. V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov. Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.

Ključne besede

digitalno okolje;ponudniki posredniških storitev;kodeks ravnanja;zaščita temeljnih pravic;moderiranje spletnih vsebin;umetna inteligenca in algoritmi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[I. Osrajnik]
UDK:	342.7:004.89(043.3)
COBISS:	182498819
Št. ogledov:	18
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Digital Services Act in EU: Ensuring Freedom of Expression Against the Threats of Disinformation
Sekundarni povzetek:	Today, online platform users primarily rely on social networks for accessing news. However, technological advancements pose challenges in distinguishing genuine, verified content from increasingly convincing misinformation. Therefore, it is imperative to take effective action to ensure a secure online environment. Consequently, my master's thesis investigates the effectiveness of the new legislative framework, the Digital Services Act (DSA), in mitigating the spread of disinformation and potential hurdles in upholding the fundamental right to freedom of expression. The DSA primarily focuses on delineating measures to combat illegal speech but lacks explicit provisions to address other harmful content, like disinformation. My research centres on discerning the implicit measures ADS imposes on intermediary service providers and online platforms concerning harmful content to minimize interference with users' fundamental rights. Given the escalating use of artificial intelligence and content moderation and its technological progress, my thesis also delves into the efficacy of algorithms and automated filtering tools in identifying false information and curtailing its dissemination. In my master thesis, providers of intermediary services adhere to the informal commitments outlined in the 2022 Strengthened Code of Practice on Disinformation as regulatory guidelines for countering disinformation. Despite the absence of binding measures within DSA, the provisions of this code of conduct have assumed a de facto binding nature. To ensure providers' compliance with individual obligations, DSA mandates the application of measures laid out in the codes of conduct. Consequently, despite the EU legislator's co-regulatory approach to preventing the negative effects of misinformation, it is to a certain extent effective in ensuring respect for users' right to freedom of expression. The ADS, a relatively recent legal framework in effect since late 2022, parallels the preceding Electronic Commerce Directive by not explicitly regulating the handling of disinformation. Therefore, my thesis chiefly contributes to evaluating the effectiveness of DSA measures and other self-regulatory practices of providers of intermediary services, such as the 2022 Code, in safeguarding the right to freedom of expression.
Sekundarne ključne besede:	digital environment;providers of intermediary services;code of practices;protection of fundamental rights;content moderation;artificial intelligence and algorithms;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (V, 72 str.))
ID:	20950123