ǂthe ǂuse of collective bonus in the High Nature Value farmland in Slovenia
Tanja Šumrada (Avtor), Emil Erjavec (Avtor), Ana Novak (Fotograf)

Povzetek

Nature conservation in farmland is often based on the wide adoption of suitable farming practices, which are effectively coordinated at the landscape level. However, more advanced policy approaches to spatial coordination often require cooperation between farmers. We use quantitative analysis of 521 surveyed farmers and qualitative thematic analysis of 123 interviews in Natura 2000 sites Haloze and Krasin Slovenia to explore farmers’ preferences towards a collective bonus, which could stimulate higher adoption of grassland conservation schemes. Abandonment of farming, low interest in agri-environmental schemes and changes in social relations (individualisation of farming and distrust among actors) were identified as critical barriers to farmer cooperation in the context of agri-environmental policy.

Ključne besede

agri-environmental measures;collective bonus;spatial coordination;collaboration among farmers;grassland conservation;Common Agricultural Policy;Slovenia;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK: 631:502
COBISS: 169577731 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1854-5106
Št. ogledov: 18
Št. prenosov: 3
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Ali bodo kmetje sodelovali na področju ohranjanja biodiverzitete?
Sekundarni povzetek: Varstvo narave v kmetijskih ekosistemih pogosto temelji na primernih kmetijskih praksah, ki se morajo izvajati na velikih površinah in morajo biti učinkovito usklajene na krajinski ravni. Naprednejši pristopi politik k prostorskemu usklajevanju zato pogosto zahtevajo sodelovanje med kmetijskimi gospodarstvi. S kvantitativno analizo 521 anket in kvalitativno tematsko analizo 123 intervjujev na območjih Natura 2000 v Halozah in na Krasu v Sloveniji smo raziskali preference kmetovalcev do skupinskega bonusa, ki bi lahko spodbudil večje vključevanje v ukrepe za ohranjanje travišč. Kot ključne ovire za sodelovanje med kmeti v okviru kmetijsko-okoljske politike smo prepoznali opuščanje kmetovanja, nizek interes za kmetijsko-okoljske ukrepe in spremembe družbenih odnosov, kot sta individualizacija kmetovanja in nezaupanje med akterji.
Sekundarne ključne besede: kmetijstvo;varstvo okolja;kmetijski okoljski ukrepi;travišča;kmetje;sodelovanje;skupinski bonus;CAP;skupna kmetijska politika;Slovenija;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 69-83
Letnik: ǂVol. ǂ63
Zvezek: ǂiss. ǂ3
Čas izdaje: 2023
DOI: 10.3986/AGS.11015
ID: 20959980