Common agricultural policy health check

the beginning of CAP'S re-nationalization?

Marko Lovec (Avtor), Emil Erjavec (Avtor)

Povzetek

The article analyses Common agricultural policy (CAP) Health Check (HC) negotiations process and outcome. It proposes realist, structural economic model, based on Moravcsik's liberal intergovernmental theory, which has distinct conceptual and methodological characteristics from major theoretical models on recent CAP reforms. Instead of focusing on institutionally embedded European policy-making, it is proposed that national interest articulation process is relatively autonomous, that common decisions are determined through two level distributional bargaining games and that policy changes are essentially underpinned by global development of competitive forces. Research is focused on formal statements and positions expressed by actors involved in the process, on economic rationale of different mechanisms and on CAP's economic effects on different interest groups. Analysis which heavily draws from specialized first and second hand resources supports the proposed model. It is concluded that state-structured decision making and economic forces development are driving CAP reforms towards greater national flexibility in targeting and financing.

Ključne besede

agriculture;Common Agricultural Policy;CAP;reforms;liberal intergovernmental model;

Podatki

Jezik:	Angleški jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	Biotehniška fakulteta
UDK:	631
COBISS:	2899336
ISSN:	1581-9175
Matična publikacija:	Acta agriculturae Slovenica
Št. ogledov:	1440
Št. prenosov:	367
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Slovenski jezik
Sekundarni naslov:	Zdravstveni pregled Skupne kmetijske politike
Sekundarni povzetek:	Članek analizira proces Zdravstvenega pregleda Skupne kmetijske politike (SKP) in njegov končni izid. Predlaga realistični, strukturni ekonomski model, osnovan na Moravcsik-ovi liberalni medvladni teoriji, ki se konceptualno in metodološko razlikuje od prevladujočih teorij, ki pojasnjujejo zadnje reforme SKP. Namesto poudarjanja institucionalno vpetega evropskega političnega procesa, model predpostavlja, da je proces oblikovanja nacionalnih interesov držav članic relativno avtonomen, da skupne odločitve določajo dvostopenjska pogajanja in da na aktualne spremembe v politikah ključno vpliva razvoj svetovnih konkurenčnih sil. Raziskovalno delo se osredotoči na formalne izjave in interesne pozicije, ki so jih izrazili akterji vključeni v proces, na ekonomsko vlogo posameznih mehanizmov in na učinke SKP na različne interesne skupine. Analiza, ki črpa iz primarnih in sekundarnih virov, podpira predlagan model. Članek zaključuje, da državno-centrično odločanje in razvoj ekonomskih silnic vodijo reforme SKP proti večji nacionalni prožnosti pri ciljih in financiranju skupne politike.
Sekundarne ključne besede:	kmetijstvo;skupna kmetijska politika;CAP;reforme;liberalni medvladni model;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 21-31
Letnik:	ǂLetn. ǂ98
Zvezek:	ǂšt. ǂ1
Čas izdaje:	2011
Ključne besede (UDK):	applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;agriculture and related sciences and techniques;forestry;farming;wildlife exploitation;kmetijstvo ter sorodne vede in tehnologije;agriculture in general;kmetijstvo;
ID:	21602