diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Povzetek
Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede
obsojenci;travme v otroštvu;odklonskost;duševno zdravje;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
[S. Jaklitsch] |
UDK: |
343.81-052(043.2) |
COBISS: |
199083523
|
Št. ogledov: |
32 |
Št. prenosov: |
1 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Prisoners and childhood traumas |
Sekundarni povzetek: |
Numerous studies indicate that individuals who have been exposed to at least one trauma in childhood are more likely to develop various problems in adulthood, including mental health issues, substance abuse, interpersonal relationship problems, and criminal behaviour. The aim of the thesis was to present the connections between experienced childhood traumas and later deviance of individuals, while also examining whether the characteristics of trauma influence the form of criminal acts among prisoners, Two research questions: »Do childhood traumas influence the subsequent criminality of individuals?« and »Do the characteristics of trauma influence the specificity of criminal acts among convicts?« were posed. The thesis was based on the analysis of secondary sources, encompassing foreign and domestic scientific literature, through which we presented the results of our findings. After reviewing the literature, we divided it into three themes: trauma in relation to criminal behaviour and arrests, trauma in relation to antisocial characteristics, and trauma in relation to the mental health of prisoners. We found that individuals who experienced trauma in childhood are more prone to engage in delinquent behaviour in adulthood than those who were not exposed to such experiences. This includes various forms of criminal behaviour, which often correlate with similar traumatic experiences that individuals endured in childhood. Additionally, exposure to traumatic experiences in childhood often leads to the development of antisocial behaviours, such as aggressiveness and impulsivity, and the development of psychological disorders, such as post-traumatic stress disorder or mood disorders, which can further increase the risk of criminal behaviour. Consequently, prisoners often fall into a cycle of repeating actions they themselves experienced in childhood. |
Sekundarne ključne besede: |
Zaporniki;Psihične travme;Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
V f., [46] str. |
ID: |
24230147 |