diplomsko delo
Filip Gabrijel Popovič (Avtor), Manca Pajnič (Recenzent), Jelena Ficzko (Mentor), Karin Birk (Komentor)

Povzetek

Uvod: Kronične rane predstavljajo veliko fizično breme za posameznika in finančno breme za zdravstveni sistem. Zaradi teh bremen znanstveniki raziskujejo možnosti uporabe novih tehnologij, s katerimi bi lahko pridobili objektivne meritve o površini, globini in stanju ran ter izboljšali njihovo oskrbo in način dokumentiranja zdravstvene obravnave. Ena izmed tehnologij, ki je pritegnila njihovo pozornost, je umetna inteligenca. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti ugotovitve raziskav s področja uporabe umetne inteligence pri oskrbi ran. Cilj diplomskega dela je na osnovi raziskav prikazati uporabo umetne inteligence pri oskrbi ran in morebitna tveganja pri njeni uporabi. Metode dela: V diplomskem delu smo izvedli narativni pregled literature. Za vir informacij smo izbrali dve elektronski podatkovni zbirki, CINAHL in Medline. Rezultati: Iz zbranih člankov smo v nadaljnjo obravnavo vključili 15 člankov, ki so ustrezali našim kriterijem. Na osnovi teh smo identificirali štiri področja, kjer so avtorji ugotavljali uporabnost umetne inteligence za oskrbo ran: zaznavanje področja ran in izvajanje meritev na fotografijah ran, klasifikacija ran, predvidevanje nastanka ran ter vodenje in pomoč pri oskrbi ran. Razprava in zaključek: V vseh izpostavljenih kategorijah so modeli umetne inteligence dosegli obetavne rezultate in avtorji so bili optimistični glede uporabe umetne inteligence pri oskrbi ran. Njihova uporaba pa bi lahko bila tvegana, če bi neizkušeni zdravstveni delavci vnašali napačne podatke. S temi podatki bi model umetne inteligence lahko predlagal nepravilne odgovore oziroma nasvete. Pogosta omejitev zbranih raziskav je, da so za testiranje modelov umetne inteligence uporabili majhno število podatkov ali pa so uporabili le eno ali dve vrsti ran. Zaradi tega je večina avtorjev v svojih raziskavah predlagala oziroma napovedala dodatna testiranja njihovih modelov umetne inteligence. Ker vse zbrane raziskave izvirajo iz tujine, priporočamo, da se v slovenskih zdravstvenih ustanovah izvedejo podobne raziskave s fokusom na komercialno dostopnih pripomočkih in programski opremi za oskrbo ran, ki uporabljajo umetno inteligenco. Prav tako bi bilo koristno raziskati odnos slovenskih zdravstvenih delavcev do uporabe umetne inteligence pri oskrbi ran in njihovo poznavanje tehnologij, povezanih z umetno inteligenco, saj bo ta v zdravstvu čedalje bolj prisotna.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;umetna inteligenca;strojno učenje;kompleksne rane;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [F. G. Popovič]
UDK: 616-083
COBISS: 205676035 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 16
Št. prenosov: 4
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂuse of artificial intelligence in wound care
Sekundarni povzetek: Introduction: Chronic wounds represent a significant physical burden on a person and a financial burden for the healthcare system. This has led scientists to research if new technologies could gain objective measurements of the surface, depth and state of wounds, improve wound care, and improve healthcare documentation. One of the technologies, which has been the focus of researchers, is artificial intelligence. Purpose: The purpose of our diploma work is to present the findings of studies regarding the use of artificial intelligence in wound care. Our goal is to present the use of artificial intelligence in wound care with the help of gathered studies, as well as to highlight the possible risks that could come with its use. Methods: We performed a narrative literature review. We searched CINAHL and Medline for articles regarding the use of artificial intelligence in wound care. Results: From the gathered studies we chose 15 studies that fit our criteria. From them we identified four categories where authors were researching the use of artificial intelligence in wound care. These categories are: precepting wound area and gathering information about wounds from photographs, wound classification, predicting wounds, and helping manage wound care and offering advice regarding wound care. Discussion and conclusion: In all four identified categories, the artificial intelligence models performed adequality and authors were optimistic regarding its use in wound care. Using artificial intelligence may pose a risk, if untrained healthcare workers enter incorrect data. The model would then give false answers or advice. The most common limitation of these gathered articles was, that authors often used only one or two types of wounds or small amounts of data. Because of this, most authors recommended additional testing for their models. Due to the fact that all gathered studies were carried out in foreign countries, we recommend that similar studies be conducted in Slovenian healthcare institutions with a focus on commercially available programs and accessories that use artificial intelligence for wound care. Additionally, we would recommend researching the Slovenian healthcare workers attitudes towards using artificial intelligence in wound care and their knowledge of the technology used in artificial intelligence, as its use is becoming more and more widespread.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;nursing care;artificial intelligence;machine learning;complex wounds;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 41 str.
ID: 24862740