magistrsko delo
Povzetek
Revščina je socialni pojav. Njeno pojmovanje se spreminja v skladu z ekonomskimi in
političnimi spremembami v družbi. Do konca osemdesetih se je revščina pojmovala kot
enodimenzionalna deprivacija, ki je temeljila na dohodku prebivalca. Danes dojemamo
revščino kot večdimenzionalno deprivacijo. V teoretičnih izhodiščih so predstavljeni koncepti
revščine, ki so se razvijali od začetka 20. stoletja do danes, in sicer: absolutni, relativni, relativne
deprivacije in socialne izključenosti. Podrobneje je predstavljena tudi njihova
operacionalizacija, ki poda podroben odgovor, kako vsak posamezen koncept meri revščino.
Opravljena raziskava temelji na večdimenzionalnem merjenju deprivacij. Raziskava poleg
dohodkovne dimenzije vključuje še sedem dimenzij, in sicer: dimenzijo materialne
prikrajšanosti, dimenzijo subjektivnega dojemanja revščine, dimenzijo stanovanjskih pogojev,
dimenzijo socialnih vezi, dimenzijo zaposlovanja, dimenzijo izobraževanja in dimenzijo
zdravja. V raziskavi so preizkušene štiri hipoteze, vse s hotenjem osvetlitve obravnavane teme
z več zornih kotov. Naloga prikazuje, kako se dohodkovna dimenzija in drugih sedem dimenzij
med seboj dopolnjujejo. Pomanjkanje denarnih sredstev na ravni posameznika (dohodkovna
dimenzija) se namreč odraža tudi na drugih področjih (dimenzijah), in sicer: kako je ta
materialno prikrajšan, kako osebno dojema pomanjkanje denarnih sredstev, v kakšnih pogojih
stanuje, v kolikšni meri navezuje stike v okolju, v katerem živi, v kolikšni meri je prisoten na
trgu dela, v kolikšni meri je (ne)uspešen pri izobraževanju in kakšno je njegovo zdravje.
Kazalnik revščine, ki temelji samo na dohodku (dohodkovna dimenzija), je bistven, vendar v
današnjem času ne zadostuje za zadovoljiv prikaz razmer, v katerih živi tisti, ki ima dohodek
nižji od praga revščine.
Ključne besede
deprivacija;prag revščine;socialna izključenost;večdimenzionalna deprivacija;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL PEF - Pedagoška fakulteta |
Založnik: |
[E. Grilc] |
UDK: |
316.344.233(043.2) |
COBISS: |
208660483
|
Št. ogledov: |
61 |
Št. prenosov: |
228 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Multidimensional measurement of deprivations |
Sekundarni povzetek: |
Poverty is a social phenomenon. Its perception changes in line with economic and political
changes in society. Until the end of the 1980s, poverty was understood as a one-dimensional
deprivation based on per capita income. Today, poverty is perceived as a multidimensional
deprivation. The theoretical background presents the concepts of poverty that have evolved
from the beginning of the 20th century to the present day: absolute, relative, relative deprivation
and social exclusion. Their operationalisation is also presented in more detail, providing a
detailed answer on how each concept measures poverty. The research carried out is based on a
multidimensional measurement of deprivation. In addition to the income dimension, the survey
includes seven dimensions: the material deprivation dimension, the subjective perception of
poverty dimension, the housing conditions dimension, the social ties dimension, the
employment dimension, the education dimension and the health dimension. The study also tests
four hypotheses, all of which aim to shed light on the topic from several perspectives. The
exercise shows how the income dimension and the other seven dimensions complement each
other. Lack of money at the level of the individual (income dimension) is reflected in other
areas (dimensions): how materially deprived the individual is, how he or she perceives the lack
of money personally, the conditions in which he or she lives, the extent to which he or she
interacts in the environment in which he or she lives, the extent to which he or she is present on
the labour market, the extent to which he or she is (un)successful in education, and the extent
to which he or she is in good health (health dimension). A poverty indicator based on income
alone (the income dimension) is essential, but it is not sufficient today to give a satisfactory
picture of the situation of those living below the poverty line. |
Sekundarne ključne besede: |
deprivation;poverty line;poverty;social exclusion;multidimensional deprivation;Revščina;Družbena izključenost;Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Socialna pedagogika |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (92 str.)) |
ID: |
25142636 |