Pravice narave in mednarodno pravo

(magistrsko diplomsko delo)

Gaja Lancoš (Avtor), Maša Kovič Dine (Mentor)

Povzetek

Podeljevanje pravic naravi predstavlja relativno nov koncept v mednarodnem okoljskem pravu. Zagovorniki pravic narave opozarjajo na potrebo po temeljitem premisleku o ontologiji okoljskega prava, ki od sedanjega antropocentričnega pristopa zahteva odmik k novi, drugačni ontologiji, ki temelji na spoznanju o medsebojni povezanosti in prirejenosti človeka ter narave. Menijo, da šele s priznanjem, da narava ni le vir, ki ga lahko človek izkorišča, temveč entiteta s pravicami, lahko začnemo graditi bolj pravično, trajnostno in uravnoteženo družbo, ki stremi k harmoničnemu sobivanju z naravo. Podeljevanje pravic naravi temelji na globlji spremembi (zahodnih) vrednot. Eden od ključnih prispevkov k razvoju pravic narave prihaja iz kultur avtohtonih ljudstev, ki že stoletja živijo v skladu z načeli ekocentričnega sobivanja in ostajajo globalna vodilna sila za priznavanje pravic naravi. Koncept podeljevanja pravic naravi teži k obravnavi narave oz. določenih naravnih entitet kot pravnih subjektov, ki imajo izvirne pravice do obstoja, razvoja in obnove. Koncept še ni povsem ideološko dodelan, vendar nam primeri implementacije po celem svetu kažejo, da ni zgolj teoretičen. Pobude za pravice narave najdemo tudi v (nezavezujočih) mednarodnih dokumentih, kot so Svetovna listina za naravo in Deklaracija o pravicah matere Zemlje, ki dajejo smernice za nadaljnji razvoj, vendar pa je zaradi kompleksnosti pravnih sistemov prehod k ekocentričnemu pravnemu urejanju otežen. Vključuje namreč potrebo po usklajevanju različnih pravnih, kulturnih in političnih okvirjev, hkrati pa se je potrebno prilagajati globalnim okoljskim izzivom in potrebam prihodnjih generacij. Vprašanja, kot so izvršljivost pravic narave, njihova skladnost s človekovimi pravicami in njihova integracija v obstoječe pravne sisteme, ostajajo odprta.

Ključne besede

pravice narave;mednarodno okoljsko pravo;antropocentrizem;ekocentrizem;okoljske pravice;Svetovna listina za naravo;Splošna deklaracija o pravicah matere Zemlje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[G. Lancoš]
UDK:	341:502.2(043.2)
COBISS:	209817859
Št. ogledov:	64
Št. prenosov:	20
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Rights of nature and international law
Sekundarni povzetek:	The conferral of rights to nature is a relatively new concept in international environmental law. Advocates of the rights of nature emphasize the need for a thorough reconsideration of the ontology of environmental law, advocating a divergence from the prevailing anthropocentric approach toward a novel, alternative ontology grounded in recognition of the interconnectedness and interdependence of humans and nature. They argue that only by acknowledging nature not merely as a resource for human exploitation but as an entity vested with rights can we begin to build a more just, sustainable, and balanced society that strives for harmonious coexistence with the natural world. The conferral of rights to nature is rooted in a deeper transformation of (Western) values. A significant contribution to the development of the rights of nature stems from Indigenous cultures, which have, for centuries, adhered to principles of ecocentric coexistence and remain a leading global force in the recognition of these rights. The concept of the rights of nature seeks to recognize nature, or specific natural entities, as legal subjects vested with inherent rights to exist, develop, and regenerate. While the concept is not yet fully ideologically developed, examples of its implementation around the world demonstrate that it is not merely of theoretical value. Initiatives advocating for the rights of nature are also reflected in non-binding international instruments, such as the World Charter for Nature and the Universal Declaration on the Rights of Mother Earth, which guide further development. However, the transition to ecocentric legal frameworks is impeded by the inherent complexity of legal systems, necessitating the harmonization of diverse legal, cultural, and political frameworks, while also requiring adaptation to global environmental challenges and the needs of future generations. The key issues, such as the enforceability of the rights of nature, their compatibility with human rights, and their integration into existing legal systems, have yet to be resolved.
Sekundarne ključne besede:	Univerzitetna in visokošolska dela;Narava;Mednarodno pravo;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	VIII, 48 f.
ID:	25178407