Avtobiografski spomin med zgodovino in travmo

Georges Perec in Deborah Levy

Liu Zakrajšek (Avtor), Vanesa Matajc (Mentor), Katarina Marinčič (Komentor)

Povzetek

Pričujoče delo preko obravnave romanov W ali spomin na otroštvo (W ou le souvenir d'enfance, 1975) in Mož, ki je videl vse (The Man Who Saw Everything, 2019) preprašuje odnos med spominom in travmo, še posebno avtobiografskim spominom in travmo. Izpostavlja nekatere ključne ideje teorije travme ter ključne ugotovitve o vlogi spomina v družbi nasploh pa tudi literaturi, da bi povezalo idejo o specifikah avtobiografskega spominjanja z idejo o specifikah zapisovanja teh travmatičnih spominov, kar je tudi etično dejanje. Naše doživljanje samih sebe, zgodovine in kolektivnega spomina, katerega del smo vselej, je povezano z različnimi pripovedmi: o lastnem življenju, svoji družinski preteklosti, določeni zgodovinski travmi, ki je zaznamovala naše življenje. Ker prav besedila, ki se osredotočajo na pripovedi o življenju in obravnavajo tudi travmatični spomin, najbolje osvetljujejo način, kako ta spomin preoblikuje naš notranji svet, lahko le ta odprejo nove premisleke o spominu na presečišču med kolektivnim in osebnim.

Ključne besede

avtobiografija;avtobiografska literatura;travma;kolektivni spomin;pozaba;pripoved;otroštvo;Perec;Georges;1936-1982;Levy;Deborah;1959-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[L. Zakrajšek]
UDK:	82.091-94
COBISS:	209469699
Št. ogledov:	11
Št. prenosov:	3
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Autobiographical memory between history and trauma: Georges Perec and Deborah Levy
Sekundarni povzetek:	This thesis examines the relationship between memory and trauma, specifically autobiographical memory and trauma, through the analysis of two novels: W, or the memory of childhood (W ou le souvenir d'enfance, 1975) and The Man Who Saw Everything (2019). It highlights certain key ideas in trauma theory and major findings about the role played by memory in society in general, as well as in literature, to connect the unique aspects of autobiographical memory with the unique aspects of writing about such (traumatic) memories, which is, in itself, an ethical act. The way we experience ourselves, history and collective memory, of which we are always a part of, is linked with different types of narratives: our life narrative, the stories of our families' pasts, a certain historical trauma which shaped our lives. Since texts which center around life narratives and traumatic memory best illustrate the way in which that precise memory reshapes our inner world, such texts have the potential to open up new paths of exploring memory at a crossroads between the collective and the personal.
Sekundarne ključne besede:	autobiography;autobiographical literature;trauma;collective memory;forgetting;narrative;childhood;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	1011040
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani:	IV, 46 str.
ID:	25202155