Dawud al-Muqammas in njegovo razumevanje krščanskega nauka

Povzetek

Z nastopom islama se pojavi nagel razcvet arabščine, ki se začne uporabljati tudi na teološkem področju. Ker so bile znotraj islamskega sveta vedno prisotne tudi druge religije, so tudi te uporabljale arabščino kot teološko-filozofski jezik. Pri tem so različni teologi pisali polemične traktate proti svojim nasprotnikom, ki so lahko prihajali od zunaj ali od znotraj religije posameznega teologa. Močan teološki pečat so pustili tudi judovski teologi, ki so kristjanom in muslimanom želeli pokazati racionalno utemeljenost svoje ter nesmiselnost njihove religije. Prispevek obravnava arabsko pišočega judovskega teologa Dāwūda al-Muqammaṣa (9. stol. po Kr.), čigar delo Dvajset poglavij (ʿIšrūn maqāla) je najstarejša ohranjena teološka suma v arabščini, tj. delo, ki si zada obravnavati celoten teološko-filozofski nauk neke religije. Osmo poglavje tega spisa je posvečeno ovržbi krščanskega nauka o Sveti Trojici, deseto poglavje pa je posvečeno ovržbi nauka o rojevanju in učlovečenju Sina. V prispevku bomo Dāwūdovo kritiko umestili v širši kontekst transkonfesionalne polemike v islamskem svetu s posebnim ozirom na judovsko-arabsko tradicijo.

Ključne besede

judovsko-arabska tradicija;judovstvo;kritika krščanstva;kalam;religijska polemika;Muqammas;Dawud al-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	UL TEOF - Teološka fakulteta
UDK:	28:27-67
COBISS:	61894147
ISSN:	2335-4127
Št. ogledov:	24
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Dawud al-Muqammas and his reception of Christian doctrine
Sekundarni povzetek:	After the emergence of Islam in the early seventh century, the Arabic language saw its rapid expansion and eventually become a theological language as well. Non-Muslim theologians living in the Islamic world began to express themselves in Arabic and wrote polemical literature against their adversaries from different religions and religious denominations. Of special importance were also Jewish theologians who wanted to demonstrate the correctness of their own religious beliefs and the ill-foundedness of Christian and Muslim doctrines. This paper is dedicated to the Arabic speaking Jewish theologian Dāwūd al-Muqammaṣ (the 9th century A.D.), whose work Twenty Chapters (ʿIšrūn maqāla) is the earliest extant summa theologiae in Arabic, i.e., a work which aims to address the totality of theological teachings of a certain religion. The eight chapter of this work contains a critique of the Christian doctrine that God is three, while the tenth chapter refutes the Christian teachings that the Son is from eternity begotten by the Father and that God was incarnated in reality. This paper places Dāwūd’s critique in the broader context of trans-confessional polemic in the medieval Islamic world with special attention to Judeo-Arabic tradition.
Sekundarne ključne besede:	Judeo-Arabic tradition;Judaism;critique of Christianity;kalam;religious polemics;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 261-275
Letnik:	ǂLetn. ǂ76
Zvezek:	ǂšt. ǂ1
Čas izdaje:	2021
DOI:	10.34291/Edinost/76/Krajnc
ID:	25258550