[magistrsko delo]
Hana Kifle (Avtor), Matej Blenkuš (Mentor), Uroš Žvan (Komentor)

Povzetek

Hiter tehnološki napredek in družbene spremembe v naša življenja prinašajo vedno nove inovacije, spreminjajo naše potrebe, odnose in razumevanje sveta, hkrati pa vplivajo tudi na upravljanje s prostorom. Z gospodarskim razvojem, ki nenehno sledi optimizaciji proizvodnih procesov in večanju dobička, nove gospodarske panoge izpodrinjajo starejše, kot stranski produkt pa ta dinamika za sabo pušča tudi opuščena industrijska območja. Za marsikoga ta območja predstavljajo predvsem prostor, ki ga je potrebno čim hitreje napolniti z novimi dejavnostmi in s tem nadomestiti gospodarske panoge, ki jih je sodobnost pustila na stranskem tiru. A pogosto se v težnji po čimprejšnji ekonomski optimizaciji pozablja, da se v opuščenih industrijskih območjih nemalokrat skriva pomembna zgodovinska dediščina, povezana z identiteto kraja in lokalnih prebivalcev, ki sama po sebi prinaša potencial za prihodnost. Magistrska naloga obravnava eno od takšnih industrijskih območij, nekdanjo opekarno v vasi Bilje, ki je nekoč predstavljala simbol gospodarskega razvoja, socialnega življenja in identitete kraja, danes pa velja predvsem za moteči element, ki že dolgo ni več vključen v razvoj naselja in življenja tamkajšnjih ljudi. Projekt želi s povezovanjem preteklosti in sodobnosti, ustvarjanjem javnega prostora in vključevanjem lokalnih prebivalcev obuditi dediščino opekarstva, ki je še desetletja po tem, ko so v stari opekarni ugasnile peči, močno zakoreninjena v kolektivni spomin, in s tem prispevati k njegovemu razvoju in širši prepoznavnosti. Na urbanističnem nivoju zastavljene cilje zasledujem tako, da območje zapuščenega opekarniškega kompleksa v okviru prenove smiselno razdelim na štiri cone, ki se tematsko povezujejo z dediščino in potrebami lokalne skupnosti ter programsko nadgrajujejo obnovljene grajene strukture. Obstoječi opekarniški objekt v sklopu revitalizacije delno ohranim in obudim z javnim muzejem opekarstva, ki predstavi in približa dediščino opekarstva širšemu krogu ljudi, z društvenimi prostori, ki omogočajo, da opekarna ponovno postane pomemben gradnik lokalne skupnosti, in turistično nastanitvijo, ki pripomore k gospodarskem razvoju kraja. Objekt bi tako pripomogel k oživljanju prostora in odprl možnosti za razvoj in vzpostavitev nove dinamike.

Ključne besede

arhitektura;industrijska arhitekturna dediščina;ponovna uporaba;revitalizacija;opekarstvo;podeželje;identiteta;Bilje;magistrske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FA - Fakulteta za arhitekturo
Založnik: [H. Kifle]
UDK: 725(497.4)(043.2)
COBISS: 220253443 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 148
Št. prenosov: 794
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: CONCEPTUAL DESUGN FOR THE REVITALISATION OF THE FORMER BRICK FACTORY IN BILJE
Sekundarni povzetek: Rapid technological developement and social changes continually bring new innovations into our lives, reshaping our needs, relationships, and understanding of the world around us while also influencing spatial management. Economic progress is constantly driven by the optimization of production processes and the pursuit of profit. New industries displace older ones and as a byproduct this dynamic often leaves behind abandoned industrial areas. For many, these areas primarily represent spaces of lost potential that need to be quickly repurposed with new activities, replacing the industries that modernity has sidelined. However, in the rush for economic optimization, it is often overlooked that such abandoned industrial sites frequently hold significant historical heritage tied to the identity of the place and its local community, offering inherent potential for the future. This master’s thesis addresses such industrial site, the former brickworks in the village of Bilje. Once a symbol of economic development, social life, and local identity, it is now largely regarded as a disruptive element, long disconnected from the settlement’s development and the lives of its inhabitants. The project aims to revive the brickmaking heritage – deeply rooted in collective memory decades after the brickworks’ kilns fell silent – by linking the past and present, creating public space, and involving local residents, thereby contributing to the area’s development and broader recognition. On an urban planning level, the project pursues these goals by logically dividing the abandoned brickworks complex into four zones during the renovation process. These zones are thematically connected to the heritage and needs of the local community while programmatically enhancing the restored built structures. As part of the revitalization, the existing brickworks building is partially preserved and repurposed as a public brickmaking museum that introduces the heritage of brickmaking to a wider audience. Additionally, it houses community spaces that enable the old brickworks to once again become a cornerstone of the local community, as well as tourist accommodations that contribute to the economic development of the area. This approach seeks to rejuvenate the space and open new opportunities for development and the establishment of fresh dynamics.
Sekundarne ključne besede: industrial architectural heritage;re-use;revitalisation;brick-making;rural areas;identity;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Fak. za arhitekturo
Strani: 152 str., [1] str. zganj. pril.
ID: 25507773