Sekundarni povzetek: |
Uvod: Čeprav je sarkopenija kompleksna bolezen, ki prizadene med 10 in 16 % svetovnega prebivalstva in obstaja za njo več klasifikacijskih algoritmov, ki vnašajo širok razpon poročane prevalence, ne obstajajo poročila o prevalenci sarkopenije med splošno populacijo slovenskih starejših odraslih. K tveganju za razvoj sarkopenije lahko prispevajo dejavniki življenjskega sloga, kot so neustrezna prehranjenost, gibalna neaktivnost, sedeči življenjski slog in zmanjšana kognitivna funkcija. Namen raziskave je ugotoviti prevalenco sarkopenije med populacijo slovenskih starejših odraslih, ugotoviti ujemanje med različnimi klasifikacijskimi algoritmi in preveriti dejavnike tveganja ali preventivne dejavnike. Metode: V raziskavi je sodelovalo 654 preiskovancev (≥ 60 let, 30,4 % moških). Uporabljeni so bili testi, ki so predlagani v EWGSOP2 (vprašalnik Sarc-F, jakost stisk pesti, 5-kratno vstajanje s stola, test vstani-in-pojdi, hitrost hoje, električna bioimpedance), preiskovanci pa so bili razvrščeni v skupine sarkopenije glede na osem različnih algoritmov (SDOC, EWGSOP, EWGSOP2, EWGSOP2 s SARC-F, EWGSOP2 brez SARC-F, EWGSOP2 s SARCalF, IWGS, FNIH). Poleg tega so bili zajeti tudi podatki o starosti, spolu, prehranjenosti (vprašalnik MNA), gibalni aktivnosti in sedentarnih navadah (vprašalnik GPAQ) ter kognitivni funkciji (TMT-a in TMT-b), ki lahko kažejo na tveganje za razvoj sarkopenije. Rezultati: Prevalenca sarkopenije je 15,3 %, 11,8 %, 4,1 %, 4,4 %, 7,7 %, 7,7 % in 2,1 % ugotovljena z algoritmi SDOC, EWGSOP, EWGSOP2, EWGSOP2 s SarCALF in EWGSOP2 brez SARC-F, FNIH in IWGS. Ujemanje med algoritmi je nizko (K = 0,429, 95 % IZ od 0,414 do 0,444), in zgolj 0,6 % preiskovancev je sarkopeničnih po vseh osmih algoritmih. Ugotovili smo, da ustrezna prehranjenost in gibalna dejavnost zmanjšujeta tveganje za razvoj sarkopenije in predstavljata preventivna dejavnika, medtem ko so starost, zmanjšana kognitivna funkcija in sedeč življenjski slog dejavniki tveganja in povečujejo tveganje za razvoj sarkopenije. Zaključek: Med slovensko populacijo starejših odraslih je opaziti manjšo pojavnost sarkopenije kot v svetovni populaciji, ne glede na uporabljen algoritem klasifikacije. Kljub temu je definicijo sarkopenije in s tem klasifikacijske algoritme potrebno poenotiti, poleg tega pa na razvoj sarkopenije vpliva več dejavnikov, ki jih je mogoče preprečiti. Z ustreznimi javnozdravstvenimi intervencijami jih je možno nadzorovati in s tem zmanjšati posledice sarkopenije. |