Odločanje po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku

magistrsko delo

Žan Jevšovar (Avtor), Tjaša Ivanc (Mentor)

Povzetek

Magistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena. V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša. Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP. V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo. V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.

Ključne besede

prosti preudarek;odločanje po prostem preudarku;določanje odškodnine;škoda;določanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega prava;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[Ž. Jevšovar]
UDK:	347.9(043.3)
COBISS:	236670467
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	11
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Discretionary ruling under article 216 of the Civil Procedure Act
Sekundarni povzetek:	The master’s thesis comprehensively addresses the issue of discretionary decision-making under Article 216 of the Slovenian Civil Procedure Act (ZPP). The thesis provides a detailed analysis of the provision which grants the court the discretion to decide the amount of monetary compensation or the quantity of substitute goods. Beforementioned, applies in cases where the court finds that a party is entitled to compensation, monetary payment, or substitute goods, but the exact amount or quantity cannot be determined or could only be determined with disproportionate difficulties . In addition to an in-depth presentation of the current legal framework, enriched with Slovenian case law and theoretical perspectives, the thesis also includes a historical overview of the development of this legal concept. Due to the provision's connection to the determination of damages, the first part of the thesis introduces the fundamentals of tort law, offering a detailed breakdown of the decision-making process for compensation claims for various types of damages. This approach enables the reader to gain a comprehensive understanding of judicial decision-making in practice. This helps the reader better understand the practical application of the institute and why the use of Article 216 constitutes a factual issue. This understanding is further supported by presenting conflicting opinions of legal scholars, which are comprehensively addressed in the thesis. The subsequent part of the thesis focuses on the second paragraph of Article 216. It provides that if the determination of one of several claims pursued by the same plaintiff in the same lawsuit constitutes only an insignificant part of the total value, and determining the basis or amount of that claim would be excessively time-consuming or costly, the court may decide on the facts related to the basis or amount of the claim at its discretion. This section familiarizes the reader with the practical application of the second paragraph, as well as the limitations imposed by the factual nature of the provision. As damages resulting from violations of competition law represent an increasingly significant share and given that Article 128 of the Prevention of Restricting Competition Act (ZPOmK-2) refers to the Civil Procedure Act (ZPP), the thesis would be incomplete without a detailed analysis of this area. This section not only introduces the reader to the fundamentals of competition law but also explores the methods employed by courts to determine the extent of damages suffered by victims of competition law violations. Case law and the applicability of Article 216 of the ZPP in this context are also discussed. In the comparative part of this thesis, legal systems that contain similar or substantially equivalent provisions in their civil procedure laws are examined. By exploring the regulations of Austria, Germany, and Croatia, the reader gains insight not only into their respective legal frameworks, but also into the deficiencies encountered in these systems. In the concluding section, the reader is presented with solutions to the theses, which are confirmed through the analysis. Additionally, this part contains recommendations aimed at ensuring more consistent discretionary decision-making under Article 216 of the ZPP.
Sekundarne ključne besede:	discretion;discretionary ruling;determination of damages;damage;determining damages in the context of competition law violations;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (83 str.))
ID:	26018420